Ocenjevanje dijakov
Ocenjevanje dijakov je opisano v poglavju Preverjanje in ocenjevanje v srednješolskem izobraževanju.
Napredovanje dijakov
Napredovanje dijakov je opisano v poglavju Preverjanje in ocenjevanje v srednješolskem izobraževanju.
Zaključna spričevala
V srednjem strokovnem izobraževanju dijaki končajo izobraževanje s poklicno maturo in dobijo listino »Spričevalo o poklicni maturi«. Končanje izobraževanja s poklicno maturo urejata Zakon o maturi ter ministrov predpis Pravilnik o poklicni maturi. Izdajanje listin o izobraževanju urejata dva ministrova predpisa - Pravilnik o šolski dokumentaciji v srednješolskem izobraževanju in Pravilnik o obrazcih javnih listin v srednješolskem izobraževanju.
Dijak na koncu izobraževanja v srednji strokovni šoli opravlja poklicno maturo kot obliko zaključnega izpita pred šolsko izpitno komisijo, v kateri poleg učiteljev lahko sodelujejo tudi zunanji strokovnjaki, ki jih predlagajo pristojne zbornice delodajalcev in reprezentativni sindikati.
Poklicna matura obsega obvezni del, ki ga sestavljata pisni in ustni izpit iz materinščine ter pisni in ustni izpit iz strokovno-teoretičnega predmeta, ter izbirni del, ki ga sestavljata ustni in pisni izpit iz tujega jezika ali matematike ter seminarska naloga ali izdelek oziroma storitev z zagovorom, s katerim se dokazuje praktična usposobljenost za opravljanje poklica. Za splošni del poklicne mature se šteje pisni in ustni izpit iz materinščine ter ustni in pisni izpit iz tujega jezika ali matematike.
Uspeh pri maturitetnem izpitu se ocenjuje v točkah in odstotnih točkah. Točke se po merilih Državne komisije za poklicno maturo pretvorijo v ocene. Ocenjevalna lestvica obsega ocene 1 (nezadostno), 2 (zadostno), 3 (dobro), 4 (prav dobro) in 5 (odlično), pri čemer je ocena 1 negativna, ostale pa so pozitivne. Pri predmetih, ki jih dijaki opravljajo na višji ravni zahtevnosti, se ocenjevalna lestvica spremeni v točkovne ocene od 1 do 8.
Poklicno maturo vodi Državna komisija za poklicno maturo, ki jo imenuje minister. Izvedbo poklicne mature na posamezni šoli vodi šolska komisija za poklicno maturo, ki ji predseduje ravnatelj. Tehnično in strokovno podporo za pripravo izpitnega gradiva opravlja Državni izpitni center.
Opravljena poklicna matura daje pravico vpisa v visokošolske strokovne študijske programe in programe višjega strokovnega izobraževanja. Dijaki lahko nadaljujejo študij tudi na nekaterih univerzitetnih programih, vendar morajo poleg poklicne mature opraviti še dodatni izpit iz enega od predmetov splošne mature.
Mojstrski, poslovodski in delovodski izpiti
Srednjo strokovno izobrazbo si je mogoče pridobiti tudi z uspešno opravljenim mojstrskim, delovodskim ali poslovodskim izpitom.
Mojstrske izpite opravljajo kandidati pred izpitnimi odbori, ki jih na predlog Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije imenuje minister, pristojen za srednje šolstvo, za obdobje štirih let. Po uspešno opravljenem izpitu dobi kandidat naziv »mojster« z določenega področja dejavnosti in mojstrsko diplomo.
Delovodske in poslovodske izpite opravljajo kandidati pred izpitnimi odbori, ki jih na predlog gospodarskih zbornic, poslovnih združenj ali gospodarskih družb imenuje minister, pristojen za srednje šolstvo, za obdobje šestih let. Po uspešno opravljenem izpitu dobi kandidat naziv »delovodja« ali »poslovodja« z določenega področja dejavnosti in »Spričevalo o delovodskem izpitu« oziroma »Spričevalo o poslovodskem izpitu«.
Z dodatno opravljenima splošnoizobraževalnima predmetoma poklicne mature (materinščina in matematika ali tuji jezik) si mojsti, poslovodje in delovodje pridobijo pravico do vpisa v višje strokovno izobraževanje.