Geografska dostopnost

Vsi otroci, ki prebivajo v Republiki Sloveniji, imajo pravico do osnovnošolskega izobraževanja pod enakimi pogoji. To je opredeljeno v Zakonu o osnovni šoli in Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja.

Javne osnovne šole so del javne mreže osnovnih šol. Uredba o merilih za oblikovanje javne mreže osnovnih šol, javne mreže osnovnih šol in zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter javne mreže glasbenih šol vsem otrokom zagotavlja, da hodijo v šolo čim bližje svojemu domu.

Merila za postavitev javne mreže določi Vlada RS. Demografske informacije o šolskih okoliših so zajete v aplikaciji SOKOL. Lokalne skupnosti ob ustanovitvi vsaki osnovni šoli določijo šolski okoliš. Starši vpišejo otroka v osnovno šolo v okolišu, v katerem otrok prebiva. Lahko ga prepišejo tudi na drugo šolo.

Šole so organizirane kot samostojne ali kot matične osnovne šole, v okviru katerih na različnih lokacijah dela ena manjša podružnica ali več. V okviru osnovne šole so lahko tudi enote ali oddelki vrtca ali osnovne šole s prilagojenim programom. Osnovna šola je lahko tudi organizacijska enota drugega vzgojno-izobraževalnega zavoda.

Šole skupaj z občino organizirajo brezplačni prevoz za učence, katerih prebivališče je od šole oddaljeno več kot 4 kilometre. Za učence, ki čakajo na začetek pouka oziroma na prevoz domov, šola organizira varstvo.

Število osnovnih šol v šolskem letu 2020/2021 (Eurydice in SURS, 2020):

• 448 javnih osnovnih šol
  • 314 podružnic javnih osnovnih šol
• 6 zasebnih osnovnih šol
  • 3 podružnice zasebnih osnovnih šol.

Zasebne šole vključujejo Waldorfske osnovne šole, katoliško osnovno šolo (od 2008), osnovni šoli Montessori (od 2010 oziroma 2015) in osnovno šolo Lila (od 2015).

Vpisni pogoji in izbira šole

Otroci se vpišejo v 1. razred osnovne šole v koledarskem letu, v katerem dopolnijo 6 let. Za vpis v osnovno šolo ni posebnih meril, saj je osnovnošolsko izobraževanje pravica vseh otrok, v skladu z Ustavo.

Začetek šolanja se otroku lahko odloži največ za eno leto, če to predlagajo starši ali šolski zdravnik. O tem odloči ravnatelj na podlagi mnenja komisije, ki ugotavlja pripravljenost otroka za vstop v šolo. Komisijo sestavljajo: svetovalni delavec, šolski zdravnik in učitelj ali vzgojitelj.

Starši se lahko na odločitev komisije pritožijo. O pritožbi odloča pritožbena komisija, ki jo imenuje svet šole.

Otroku s posebnimi potrebami se lahko začetek šolanja odloži za eno leto na predlog komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami.

Starši lahko izberejo, ali se bo njihov otrok šolal v javni ali zasebni osnovni šoli ali se bo izobraževal doma. Manj kot odstotek otrok obiskuje zasebno osnovno šolo.

Prešolanje

Šola učenca ne more izključiti, lahko pa ga zaradi učnih ali vzgojnih razlogov v soglasju s starši prešola na drugo šolo.

Zaradi vzgojnih razlogov ga lahko prešola tudi brez soglasja staršev. O tem odloča ravnatelj na podlagi mnenja centra za socialno delo. Starši se lahko na ravnateljevo odločitev pritožijo.

Starostne ravni in razporejanje učencev v oddelke

Osnovna šola se deli na tri vzgojno-izobraževalna obdobja, vsako obdobje ima po tri razrede. V posameznem razredu so učenci iste starosti. Učenci posameznega razreda so razporejeni v oddelke. V manjših šolah so oblikovani kombinirani oddelki, v katerih so učenci dveh ali več razredov (Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole).

V oddelku je lahko največ 28 učencev. Nižja merila veljajo v naslednjih primerih:

• za oddelke v dvojezičnih osnovnih šolah (slovensko-madžarski)
• v osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom,
• za oddelke, ki vključujejo učence s posebnimi potrebami
• za učence Rome,
• za kombinirane oddelke.

Ta merila določi minister s pravilnikoma o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole in za izvajanje programa osnovne šole v dvojezičnih osnovnih šolah in osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom.

Delitve v skupine pri pouku slovenščine, matematike in tujega jezika:

• od 4. do 7. razreda: šola lahko učence razporedi v manjše skupine pri 25 % pouka,
• v 8. in 9. razredu šola lahko razporedi učence v manjše skupine vse leto.

Pri gospodinjstvu, športni vzgoji, tehniki in tehnologiji, likovni vzgoji in nekaterih izbirnih predmetih se učenci od 6. razreda naprej zaradi zagotavljanja varnosti delijo v manjše skupine.

V prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju učence poučuje razredni učitelj. Priporočeno je, da je to ves čas isti učitelj. V 1. razredu pri polovici ur sodeluje tudi vzgojitelj predšolskih otrok.

V drugem triletju pouk v glavnem izvaja razredni učitelj, pouk posameznih predmetov pa prevzemajo predmetni učitelji.

V tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju pouk izvajajo predmetni učitelji.

Letna organizacija pouka

Šolsko leto

Šolsko leto se začne 1. septembra in konča 31. avgusta naslednje koledarsko leto. Pouk poteka do 24. junija (38 tednov), za učence 9. razreda pa do 15 junija.

Razporeditev pouka in počitnic ter rokov za izpite je določena s pravilnikom o šolskem koledarju, minister pa vsako leto izda še podrobnejša navodila.

Šolsko leto je razdeljeno na dve ocenjevalni obdobji. Prvo obdobje se konča 31. januarja, drugo pa ob koncu pouka, torej 24. ali 15. junija.

Počitnice

Poleg poletnih počitnic imajo učenci še jesenske, novoletne, zimske in prvomajske počitnice, ki trajajo praviloma po en teden. Pouka prosti dnevi so tudi državni prazniki.

Učenci imajo lahko še dodatnih 5 dni počitnic, za katere morajo zaprositi starši.

Ob začetku in koncu poletnih počitnic na šolah potekajo popravni in predmetni izpiti ter ocenjevanje učencev, ki se izobražujejo doma. Strokovni delavci šole analizirajo delo preteklega leta in se pripravijo na začetek novega šolskega leta.

Med počitnicami so na šolah prisotni tehnični in administrativni delavci.

Dnevna in tedenska organizacija pouka

Pouk poteka pet dni tedensko, od ponedeljka do petka. Izjemoma je lahko organiziran tudi v soboto.

Pouk v vseh šolah poteka dopoldne in se praviloma ne začne pred 7:30. uro zjutraj. Ura pouka traja 45 minut.

Tedensko število ur pouka v posameznem razredu je določeno s predmetnikom . V prvem razredu imajo učenci 20 ur pouka, v devetem pa 30 ur.

Zakonske omejitve tedenskega števila ur pouka, ki jih opredeljuje Zakon o osnovni šoli, so:

• 1. do 3. razred: 24 ur,
• 4. do 6 razred: 26 ur,
• 7. do 9. razred: 30 ur.

Učenci s posebnimi potrebami v prilagojenih programih ter učenci v šolah na narodno mešanih območjih imajo lahko tedensko 2 uri pouka več.

Šola z urnikom razporedi pouk predmetov za posamezni dan v tednu.

Organizacija šolskega dneva

'Šola v naravi'

Šola lahko del pouka izvede v obliki večdnevnega bivanja zunaj prostora šole, kjer poteka učenje v naravnem okolju. Te 'šole v naravi' se izvajajo v domovih Centra šolskih in obšolskih dejavnosti ter v drugih planinskih, počitniških in podobnih domovih.

Podaljšano bivanje in interesne dejavnosti

Pred poukom je za učence 1. razreda organizirano jutranje varstvo.

Po pouku se učenci od 1. do 5. razreda lahko vključijo v podaljšano bivanje, kjer se učijo, naredijo naloge, se igrajo in sodelujejo v različnih dejavnostih.

Pred poukom ali po njem imajo učenci višjih razredov enkrat tedensko uro oddelčne skupnosti. Za učence vseh razredov šola praviloma po pouku izvaja tudi neobvezni dopolnilni in dodatni pouk ter interesne dejavnosti. Te dejavnosti vodijo učitelji.