Večina otrok s posebnimi potrebami je vključena v večinske vrtce in šole (statistika in analize). Prilagaja se jim izvajanje ter nudi dodatna strokovna pomoč. Prav tako je v večinske vrtce in šole vključenih večina drugih učencev iz ranljivih skupin (pripadniki romske skupnosti, tujci idr.) kot tudi nadarjeni učenci.

Opredelitev ciljnih skupin

Otroci s posebnimi potrebami

Otroci s posebnimi potrebami so po Zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami

• otroci z motnjami v duševnem razvoju,
• slepi in slabovidni oziroma otroci z okvaro vidne funkcije,
• gluhi in naglušni,
• otroci z govorno-jezikovnimi motnjami,
• gibalno ovirani,
• dolgotrajno bolni,
• otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja,
• otroci z avtističnimi motnjami ter
• otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami.

Zakon o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami se je začel uporabljati s 1. januarjem 2019 in uveljavlja celostno zgodnjo obravnavo v Sloveniji, kar pomeni, da je vzpostavil nudenje celostne zgodnje pomoči družini in otroku s posebnimi potrebami in s tem izboljšanje kakovosti življenja teh družin. Otroci s posebnimi potrebami in otroci z rizičnimi dejavniki v predšolskem obdobju so lahko prepoznani v okviru družine, v zdravstvenem sistemu v okviru izvajanja preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni oziroma pregledov znotraj tega okvira in drugih obravnav v vrtcu, v vzgojno-izobraževalnem zavodu, socialnovarstvenem zavodu ali v okviru storitev centrov za socialno delo.

Izvajalci zgodnje obravnave so razvojne ambulante in dispanzerji za mentalno zdravje, ki za zgodnjo obravnavo predšolskih otrok delujejo kot centri za zgodnjo obravnavo, javni vrtci in drugi vzgojno-izobraževalni zavodi, socialnovarstveni zavodi, centri za socialno delo, centri za duševno zdravje in svetovalni centri.

Celostna zgodnja obravnava otrok s posebnimi potrebami in otrok z rizičnimi dejavniki v predšolskem obdobju po tem zakonu obsega obravnave otroka in njegove družine v predšolskem obdobju z namenom, da se zagotovi in spodbudi otrokov razvoj, okrepi zmogljivost družine ter spodbudi socialna vključenost družine in otroka.

Država je v okviru zakonodaje posebej vzpostavila tudi pogoje za enake možnosti gluhih in gluho-slepih, saj je za obe skupini otrok predvidela pomoč strokovnega delavca za komunikacijo v slovenskem znakovnem jeziku oziroma za delo z gluho-slepimi.

V skladu z Zakonom o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami so otroci s posebnimi potrebami otroci z razvojnimi zaostanki, primanjkljaji, ovirami oziroma motnjami na telesnem, spoznavnem, zaznavnem, socialno-čustvenem, sporazumevalnem področju ter dolgotrajnimi boleznimi. Zakon pa dodatno kot ciljno skupino opredeljuje tudi otroke z rizičnimi dejavniki, to so tisti otroci, pri katerih obstajajo rizični dejavniki za razvojne primanjkljaje, zaostanke, ovire oziroma motnje. Rizični dejavniki so dejavniki, ki nastanejo v nosečnosti, med rojevanjem ali takoj po porodu, in bi lahko vplivali na kasnejši otrokov razvoj. Rizični dejavniki se lahko pojavijo tudi kasneje zaradi bolezni ali slabega socialno-ekonomskega položaja družine.

Komisije za usmerjanje, ki delujejo v okviru Zavoda RS za šolstvo, po predpisanem postopku odločijo o usmeritvi otroka v program in šolo. Odločijo tudi o potrebnih prilagoditvah izvajanja vzgojno-izobraževalnega programa, obsegu, vrsti ter načinu izvajanja dodatne strokovne ali fizične pomoči in morebitnih drugih pravicah (npr. brezplačnem prevozu, prilagojeni opremi ipd). Starši se na odločitev lahko pritožijo. O pritožbi odloča ministrstvo, pristojno za izobraževanje, na podlagi strokovnega mnenja drugostopenjske komisije za usmerjanje.

Komisija pri usmerjanju otroka upošteva merila in otrokovo raven razvoja, zmožnost za učenje in doseganje standardov znanja, etiologijo in prognozo glede na otrokove primanjkljaje, ovire oziroma motnje (Kriteriji za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami).

Nadarjeni

Zakonodaja kot posebno kategorijo učencev opredeljuje tudi nadarjene učence. Šola na podlagi Zakona o osnovni šoli, Zakona o gimnazijah in Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju nadarjenim učencem oziroma dijakom prilagodi izvajanje izobraževalnega programa.

Skladno z Zakonom o osnovni šoli so nadarjeni učenci tisti, ki izkazujejo visoko nadpovprečne sposobnosti mišljenja ali izjemne dosežke na posameznih učnih področjih, v umetnosti ali športu. Osnovna šola nadarjene učence prepozna sama, jim prilagodi vsebine, metode in oblike dela ter jim omogoči vključitev v dodatni pouk, druge oblike individualne in skupinske pomoči ter druge oblike dela. Tudi v srednješolskem izobraževanju imajo posebej nadarjeni dijaki poseben status. Šole jim morajo prilagoditi izvajanje in trajanje izobraževalnega programa.

Strokovni svet za splošno izobraževanje je sprejel koncept Odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci, ki vsebuje strokovna izhodišča in navodila za delo z nadarjenimi in Koncept vzgojno-izobraževalnega dela z nadarjenimi dijaki.

Predšolska vzgoja

V program predšolske vzgoje se vključujejo otroci, ko dopolnijo starost 11 mesecev do vstopa v šolo. Predšolska vzgoja ni obvezna.

Predšolska vzgoja in pomoč otrokom s posebnimi potrebami poteka v okviru dveh programov:

1. programa za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo,
2. prilagojenega programa za predšolske otroke s posebnimi potrebami.

Pri pomoči otrokom s posebnimi potrebami je zelo pomembno usklajeno delovanje vrtca/zavoda, staršev, zdravstva, centra za socialno delo (CSD), nevladnih organizacij (NVO) in drugih ustanov. Otroci so kot predšolski otroci s posebnimi potrebami lahko prepoznani v okviru družine, v zdravstvenem sistemu, v institucijah, ki izvajajo predšolsko vzgojo, v socialnovarstvenem zavodu ali v okviru storitev centrov za socialno delo. Za zagotavljanje največje koristi otroka in njegove družine je ključnega pomena dobro sodelovanje in komunikacija med starši, strokovno skupino za zgodnjo obravnavo v vrtcu/zavodu, Centrom za zgodnjo obravnavo (CZO) in drugimi izvajalci zdravstvene dejavnosti ter drugimi institucijami, v katere je otrok vključen v procesu zgodnje obravnave.

Vrtec/zavod in CZO ter drugi izvajalci zdravstvene dejavnosti sodelujejo v multidisciplinarnem timu. To sodelovanje se lahko začne:

1. pred načrtovano vključitvijo otroka v vrtec/zavod,
2. ko je otrok že vključen v vrtec/zavod in je zanj treba zagotoviti (nove) storitve zgodnje obravnave.

Starši imajo pravico sodelovati pri načrtovanju življenja in dela v vrtcu/zavodu. V dogovoru z vzgojiteljem sodelujejo pri vzgojnem delu v oddelku, ob tem pa spoštujejo strokovno avtonomnost vrtca/zavoda. Prav tako imajo starši pravico sodelovati pri zagotavljanju pomoči otroku in pomagati pri oblikovanju načrta pomoči otroku in družini v sodelovanju s strokovnimi in nevladnimi institucijami.

V prilagojeno izvajanje programa z dodatno strokovno pomočjo, ki ga izvajajo večinski vrtci, se lahko vključijo otroci:

• z lažjo motnjo v duševnem razvoju,
• slepi in slabovidni ter otroci z okvaro vidne funkcije,
• gluhi in naglušni otroci,
• z govorno-jezikovnimi motnjami,
• gibalno ovirani,
• dolgotrajno bolni,
• z avtističnimi motnjami.

V razvojne oddelke v večinskih vrtcih se lahko vključijo otroci z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju, slepi in slabovidni otroci oziroma otroci z okvaro vidne funkcije, gluhi in naglušni otroci, otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani otroci in otroci z avtističnimi motnjami.

Osnovna in srednja šola

Vključitev v program osnovne šole ter v programe srednjega splošnega, strokovnega in poklicnega izobraževanja daje otrokom s posebnimi potrebami možnost, da si pridobijo enakovreden izobrazbeni standard kot njihovi vrstniki.

V izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, ki ga izvajajo večinske osnovne in srednje šole, se lahko usmerijo:

• slepi in slabovidni oziroma otroci z okvaro vidne funkcije,
• gluhi in naglušni,
• otroci z govorno-jezikovnimi motnjami,
• gibalno ovirani,
• dolgotrajno bolni,
• otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja,
• otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami,
• otroci z avtističnimi motnjami.

V program nižjega poklicnega izobraževanja se lahko vpišejo tudi otroci z lažjo motnjo v duševnem razvoju, ki so uspešno končali osnovno šolo s prilagojenim programom z nižjim izobrazbenim standardom.

Na ravni osnovnošolskih in srednješolskih programov vzgoje in izobraževanja šole dodatno podporo izvajajo tudi za druge skupine učencev in dijakov. Zakon posebej izpostavlja še nadarjene učence oziroma dijake ter učence in dijake priseljence oziroma tiste, katerih materni jezik ni slovenščina. Več je opisano v članku Oblike pomoči otrokom, učencem in dijakom.

Posebne oblike pomoči

Pomoč otrokom s posebnimi potrebami

Otrokom s posebnimi potrebami morajo vrtci, osnovne in srednje šole zagotoviti ustrezne razmere za njihovo vzgojo in izobraževanje. Prilagodijo jim organizacijo in način izvajanja programa ter jim nudijo dodatno strokovno pomoč. Učencem in dijakom se lahko prilagodijo tudi način preverjanja in ocenjevanja znanja, napredovanje in časovna razporeditev pouka.

Strokovni delavci pri delu z učenci s posebnimi potrebami sledijo navodilom za prilagojeno izvajanje programa osnovne šole z dodatno strokovno pomočjo, ki glede na vrsto primanjkljaja, ovire oziroma motnje navajajo prilagoditve prostora, didaktičnih pripomočkov in opreme, organizacijo časa, izvajanje pouka, preverjanje in ocenjevanje znanja.

Individualizirani program

Vrtec oziroma šola v sodelovanju s starši za vsakega otroka s posebnimi potrebami izdela individualizirani program, v katerem določi cilje in oblike dela, strategije vključevanja otroka v skupino, način izvajanja dodatne strokovne pomoči, uporabo prilagojene in pomožne izobraževalne tehnologije, fizično pomoč, tolmačenje v slovenskem znakovnem jeziku, prehajanje med programi ter potrebne prilagoditve pri organizaciji, preverjanju in ocenjevanju znanja, doseganju standardov, napredovanju in časovni razporeditvi pouka ter potrebne veščine za čim večjo samostojnost v življenju in načrt vključitve v zaposlitev.

Dodatna strokovna pomoč

Namenjena je izvajanju svetovalnih storitev, premagovanju primanjkljajev, ovir oziroma motenj, v šoli pa tudi učni pomoči. Podrobnosti so opredeljene v Pravilniku o dodatni strokovni in fizični pomoči za otroke s posebnimi potrebami. Izvaja se največ 5 ur tedensko, od tega mora biti ena ura namenjena svetovalni storitvi, ki je namenjena ustvarjanju inkluzivnega okolja. Obseg je odvisen od tega, ali je otrok v vrtcu, osnovni ali srednji šoli, ter od njegovih primanjkljajev in potreb. Slepi in slabovidni oziroma otroci z več motnjami imajo lahko še dodatne 3 ure pomoči na teden.

Dodatna strokovna pomoč, ki se izvaja kot pomoč za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj ali kot učna pomoč, je lahko individualna ali skupinska, v oddelku ali zunaj njega, vedno v času, ko je otrok v vrtcu oziroma v šoli poteka pouk. Dodatna strokovna pomoč kot svetovalna storitev se izvaja v okviru celostne obravnave otroka, ki je opredeljena v individualiziranem programu.

Dodatno strokovno pomoč za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj izvajajo strokovni delavci različnih usmeritev, ki so končali študijske programe s področja pedagogike (specialne in rehabilitacijske, socialne, inkluzivne) ali psihologije. To je glede na vrsto primanjkljaja določeno z odločbo o usmeritvi. Učna pomoč je naloga učiteljev, ki si pridobijo dodatno strokovno znanje ali strokovnih delavcev, ki lahko izvajajo tudi strokovno pomoč za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj. Če vrtec oziroma šola nima zaposlenega ustreznega strokovnjaka, lahko pomagajo mobilni učitelji.

S svetovalno storitvijo se otroku zagotavlja podporno okolje za njegovo uspešnejše vključevanje in je zato namenjena družinam, strokovnim delavcem, ki vzgajajo in poučujejo otroka s posebnimi potrebami, ter drugim otrokom iz skupine oziroma oddelka, v katerem je otrok s posebnimi potrebami. Svetovalno storitev lahko izvajajo svetovalni delavci, vzgojitelji predšolskih otrok, učitelji za dodatno strokovno pomoč izven učne obveznosti ter strokovni delavci javnih zavodov za vzgojo in izobraževanje, socialnovarstvenih zavodov, lahko tudi v sodelovanju z ter drugimi zunanjimi strokovnimi institucijami.

Fizična pomoč

Če je otrok težje ali težko gibalno oviran, mu spremljevalec v vrtcu oziroma šoli stalno fizično pomaga. Začasni spremljevalec se zagotovi otroku, ki fizično pomoč potrebuje le pri posameznih dejavnostih v prostorih ali izven prostorov vrtca ali šole. Stalni ali začasni spremljevalec se lahko dodeli tudi slepim predšolskim otrokom, ki obiskujejo vrtec ter otrokom v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole, izjemoma pa tudi kasneje za čas izvajanja obveznega in razširjenega programa.

Če je otrok slaboviden, ima okvaro vidne funkcije, je dolgotrajno bolan, ima avtistično motnjo ali čustvene in vedenjske motnje, se mu lahko izjemoma dodeli začasni spremljevalec za izvajanje fizične pomoči, in sicer za pomoč pri vključevanju v posamezne vzgojno-izobraževalne dejavnosti v vrtcu oziroma šoli.

Obseg, način in pogoje za izvajanje dodatne strokovne in fizične pomoči ureja Pravilnik o dodatni strokovni in fizični pomoči za otroke s posebnimi potrebami.

Zmanjšano število otrok v oddelku

Komisija za usmerjanje lahko predlaga, da naj bo v oddelku, v katerem je otrok s posebnimi potrebami, manjše število otrok, kot to določajo veljavni normativi za oblikovanje oddelkov. O tem odloči strokovna skupina v vrtcu oziroma šoli.

V vrtcu sta v posamezni oddelek lahko usmerjena največ dva otroka s posebnimi potrebami. Če je v oddelku otrok, ki ima spremljevalca za fizično pomoč, se število otrok v oddelku ne zmanjša.

Če odločitev šolske strokovne skupine o znižanju števila učencev v oddelku v osnovni šoli zahteva oblikovanje dodatnega oddelka, mora šola za to pridobiti soglasje ministrstva.

Tudi v programih poklicnega in strokovnega srednješolskega izobraževanja se lahko oblikujejo oddelki z manj dijaki. Zmanjšanje je odvisno od tega, ali je v oddelku en, dva, trije ali več dijakov s posebnimi potrebami.

Preverjanje in ocenjevanje znanja

Učencem in dijakom s posebnimi potrebami se lahko prilagodijo način preverjanja in ocenjevanja znanja, način eksternega preverjanja znanja in napredovanje.

Učitelji prilagajajo predvsem načine in oblike postavljanja vprašanj ter posredovanja odgovorov, čas ocenjevanja znanja, organizacijo (po delih), obliko pisnih gradiv, uporabo tehničnih pripomočkov in prostorske pogoje. Prilagoditve za učence s primanjkljaji na posameznih področjih učenja so zajete v Navodilih za prilagojeno izvajanje programa osnovne šole z dodatno strokovno pomočjo.

Nacionalno preverjanje znanja

Učencem (osnovne šole) s posebnimi potrebami se lahko prilagodi nacionalno preverjanje znanja, tako lahko učenci enakovredno pokažejo svoje znanje. Prilagoditve so določene v navodilih in so lahko:

• podaljšanje časa pisanja,
• prekinitev pisanja,
• prekinitev zvočnih posnetkov,
• pomočnik,
• prostor in oprema,
• preizkus znanja,
• uporaba posebnih pripomočkov,
• način vrednotenja (npr. oprostitev reševanja določenih nalog – slušnega razumevanja se ne ovrednoti).

Opravljanje mature in zaključnih izpitov

Pri opravljanju splošne ali poklicne mature in zaključnih izpitov se dijakom s posebnimi potrebami lahko:

• podaljša čas opravljanja ustnega oziroma pisnega izpita,
• prekine opravljanje pisnega in ustnega izpita oziroma zvočnega posnetka,
• zagotovi poseben prostor za opravljanje izpita,
• prilagodi oprema,
• omogoči opravljanje izpita z računalnikom in uporabo posebnih pripomočkov,
• dovoli opravljanje izpita s pomočnikom,
• prilagodi izpitno gradivo,
• prilagodi način opravljanja notranjega dela mature,
• prilagodi način ocenjevanja.

Prilagoditve so določene v Pravilniku o načinu izvajanja mature za kandidate s posebnimi potrebami.

Prostor in oprema

Otrokom morajo vrtci oziroma šole zagotoviti tudi ustrezne pripomočke in opremo ter dostopnost grajenega okolja.

Prehajanje med programi

Učenci iz prilagojenega programa z nižjim izobrazbenim standardom se lahko pri posameznih predmetih izobražujejo po programu redne osnovne šole, učenci iz posebnega programa vzgoje in izobraževanja pa po prilagojenem programu z nižjim izobrazbenim standardom.

Sodelovanje z drugimi institucijami

Vrtci in šole sodelujejo tudi s šolami in zavodi, ki so ustanovljeni za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami in zaposlujejo pedagoge, strokovnjake za posamezno vrsto primanjkljaja, ovire ali motnje. V okviru mobilne službe otrokom v večinskih vrtcih in šolah dodatno strokovno pomagajo.

Pomembno vlogo imajo specializirani zavodi za gluhe in naglušne, slepe in slabovidne in gibalno ovirane. S svojimi strokovnimi kompetencami in mobilno službo pomagajo pri obravnavi otrok, svetujejo učiteljem, ki v večinskih vrtcih in šolah poučujejo otroke s posebnimi potrebami, ter staršem. Zavodi izvajajo različne seminarje in usposabljanja za učitelje ter tečajne oblike dela za otroke. Zavodi za gluhe in zavod za gibalno ovirane imajo tudi zdravstvene enote. Te izvajajo zdravstvene in rehabilitacijske programe, ki dopolnjujejo in izboljšujejo možnosti šolanja in celostnega usposabljanja.

Šole pri obravnavi otrok s čustvenimi in vedenjskimi motnjami sodelujejo s centri za socialno delo. Otroci z lažjimi oblikami motenj se izobražujejo v večinskih šolah. Centri za socialno delo otroke z izrazitejšimi motnjami lahko namestijo v vzgojne zavode. V skladu z novim Družinskim zakonikom lahko v vzgojne zavode nameščajo tudi sodišča.

V Sloveniji delujejo trije svetovalni centri, ki pomagajo otrokom, mladostnikom in staršem pri razreševanju učnih, čustvenih, vzgojnih, vedenjskih, psihosocialnih in psihiatričnih motenj in težav. Otroku in njegovi družini pomagajo s celostno multidisciplinarno timsko obravnavo, ki zajema diagnostično, svetovalno, korektivno in terapevtsko delo.

Zavod RS za šolstvo je na eni strani odgovoren za usmerjanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami v programe, na drugi strani pa ima pomembno vlogo pri izobraževanju strokovnih delavcev vrtcev in šol ter pri uvajanju novosti v vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami.

Pomoč nadarjenim otrokom

Osnovne šole nadarjenim prilagodijo vsebine, metode in oblike dela ter jim omogočijo vključitev v dodatni pouk, druge oblike individualne in skupinske pomoči ter druge oblike dela. Tudi v srednješolskem izobraževanju imajo posebej nadarjeni dijaki poseben status in jim morajo šole na podlagi Pravilnika o prilagoditvah šolskih obveznosti dijaku v srednji šoli prilagoditi izvajanje izobraževalnega programa. Šola v sodelovanju z dijakom in starši mladoletnega dijaka pripravi osebni izobraževalni načrt, s katerim se dijaku prilagodi izvedba pouka in druge pravice ter obveznosti dijaka in šole.

Koncepta dela z nadarjenimi učenci in dijaki predvidevata, da šole pri delu z nadarjenimi na eni strani poglabljajo in širijo temeljno znanje v okviru izobraževalnega programa, na drugi strani pa ponujajo obogatitvene oziroma dodatne dejavnosti. Pri tem

• upoštevajo sposobnosti, interes, individualne osebnostne značilnosti učenca oziroma dijaka,
• omogočajo hitrejše napredovanje, razvijanje ustvarjalnosti, spodbujanje višjih oblik mišljenja in učenja ter samostojnosti in odgovornosti, uporabo sodelovalnih oblik učenja, raznovrstnost ponudbe ter svobodne izbire,
• skrbijo za celostni osebnostni razvoj nadarjenega, uveljavljanje mentorskih odnosov med učenci oziroma dijaki in učitelji in
• skrbijo, da so nadarjeni v svojem šolskem okolju ustrezno sprejeti in ustvarjajo možnosti za občasno druženje nadarjenih med seboj.

To realizirajo v različnih organizacijskih oblikah diferenciacije in individualizacije ter z različnimi didaktičnimi strategijami poučevanja (npr. individualizirani programi, priprava za udeležbo na tekmovanjih, interesne dejavnosti, kreativne delavnice, raziskovalni tabori, hitrejše napredovanje, program za osebni in socialni razvoj, osebno svetovanje).