Javni vrtci in šole morajo oblikovati svetovalne službe, v katerih delajo šolski svetovalni delavci. Ti so

• psihologi,
• pedagogi,
• socialni delavci,
• socialni pedagogi in
• defektologi oziroma specialni ali inkluzivni pedagogi.

Večji vrtci in šole imajo več svetovalnih delavcev, manjši vsaj enega, zaposlenega za krajši delovni čas. V osnovni šoli z 20 oddelki se na primer sistemizira 1 delovno mesto svetovalnega delavca, v šoli z večjim oziroma manjšim številom oddelkov pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot 0,25 delovnega mesta.

Svetovalni delavci opravljajo tri med seboj povezane in pogosto prepletene vrste dejavnosti:

• pomoč,
• razvojno in preventivno dejavnost ter
• načrtovanje in evalvacijo.

Opravljajo pedagoško, psihološko in socialno svetovalno delo. Pomagajo otrokom, učencem, dijakom, vzgojiteljem, učiteljem, staršem in vodstvu vrtca ali šole. Z njimi sodelujejo pri vsakdanjem življenju in delu na področju učenja in poučevanja (v vrtcu igre in poučevanja), kulture vzgojno-izobraževalnega zavoda, vzgoje, klime in reda, telesnem, osebnem in socialnem razvoju otrok, učencev in dijakov, šolanju in poklicni orientaciji (prehodi) ter na področju socialno-ekonomskih razlik. Poleg tega pripravljajo in izpeljujejo individualne programe za otroke s posebnimi potrebami.

Strokovni svet za splošno izobraževanje je sprejel smernice za delo svetovalne službe v vrtcih, osnovnih šolah in srednjih šolah.

Svetovalni delavci morajo imeti izobrazbo druge stopnje ali enakovredno iz psihologije, pedagogike, specialne in rehabilitacijske pedagogike, socialne pedagogike, socialnega dela, socialnega dela z družino, socialnega vključevanja in pravičnosti na področju hendikepa, etničnosti in spola, duševnega zdravja v skupnosti, supervizije, osebnega in organizacijskega svetovanja ali inkluzivne pedagogike.