Mobilnost študentov

Povečanje mobilnosti študentov je eden od temeljnih ciljev slovenske strategije internacionalizacije visokega šolstva. S pomočjo spodbud mednarodnih in nacionalnih programov se je od leta 2008/09 postopoma povečeval delež študentov, ki so odšli na mobilnost v tujino, in delež tujih študentov, ki so vključili v slovenski visokošolski prostor z namenom opravljanje nekaterih študijskih obveznosti, t.i. kreditno mobilnost.

V akademskem letu 2017/18 je delež študentov, ki so v tem letu odšli na kreditno mobilnost v tujino, v populaciji vseh študentov dosegel 3 %. V populaciji študentov je bilo 4 % tujih študentov na izmenjavi v Sloveniji. Mobilnost slovenskega študenta v tujino za namen študija je v letih 2014-2017 je v povprečju trajala približno 5 mesecev in pol, za namen opravljanja prakse pa 3 in pol mesece. Najbolj priljubljene destinacije za mobilnost slovenskih študentov so Nemčija, Španija, Avstrija in Portugalska. Priložnost mobilnosti je med leti 2007 in 2018 izkoristilo že več kot 14.500 slovenskih študentov.

Programi, ki spodbujajo mobilnost

Erasmus+

Vodilni evropski program na področju izobraževanja in usposabljanja, Erasmus+, je v največji meri namenjen podpori projektom mobilnosti v višjem in visokem šolstvu. Prek njega steče največ študentskih mobilnosti v in iz Slovenije.

Program Erasmus+ študentom nudi možnost, da del študijskih obveznosti (mobilnost za namen študija) ali praktično usposabljanje (mobilnost za namen prakse) opravijo v programskih državah Erasmus+ in partnerskih državah. Študent lahko v tujino za namen študijske mobilnosti odide za najmanj 3 do največ 12 mesecev, na praktično usposabljanje pa za vsaj 2 do največ 12 mesecev. Od leta 2014 lahko na praktično usposabljanje v roku 1 leta po zaključku dodiplomskega in/ali podiplomskega študija odidejo tudi t. i. mladi diplomanti.

Večino programov mobilnosti študentov v Sloveniji izvaja Center Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS) v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za izobraževanje. Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS (Javni sklad) vsako leto nameni dodatna sredstva za študente v okviru programa Erasmus. Študentje tako prejmejo dodatek k svoji mesečni Erasmus dotaciji, kar omogoča širši dostop do mednarodne mobilnosti.

Ministrstvo s sredstvi Evropskega socialnega sklada izvaja Erasmus+ sredstvom komplementarno shemo Mobilnost Erasmus+ študentov iz socialno šibkejših okolij, ki je namenjena do-sofinanciranju dotacije Erasmus+ za tiste slovenske študente, ki prihajajo iz socialno šibkejših okolij. Cilj sheme je zagotoviti enak dostop do aktivnosti mobilnosti Erasmus+ tudi študentom iz okolij z manj možnostmi, povečati kakovost in učinek mobilnosti ter pridobitev novih kompetenc za boljšo zaposljivost. V okviru te sheme prejmejo študentje iz socialno šibkejših okolij dodatek za Erasmus+ študente v višini mesečnega dodatka 200-270 EUR. MIZŠ je za ta namen načrtoval porabo 3,6 milijonov evrov namenskih sredstev od leta 2016 do leta 2019.

Erasmus Mundus

Erasmus Mundus od leta 2014 predstavlja sestavni del programa Erasmus+, in sicer pod imenom Erasmus Mundus skupni magistrski programi (Erasmus Mundus Joint Master Degree). Progam Erasmus Mundus omogoča študentom iz vseh držav sveta, tudi slovenskim, da kandidirajo za pridobitev štipendije Erasmus Mundus za študij v enem od uglednih mednarodnih skupnih študijskih programov, ki ga razvije in izvaja konzorcij evropskih in lahko tudi neevropskih univerz.

Prednost takšnih programov je, da študent v času trajanja magistrskega študijskega programa (od 2 do 4 semestrov) zamenja 2 do 3 univerze oz. izobraževalne institucije. Taka oblika izvedbe programa študija izboljšuje kakovost študija, študentu pa omogoča poglobitev specifičnega znanja ter ga seznanja z različnimi kulturnimi okolji in družbami. Mobilnost je v teh programih obvezni del študija.

Del programa Erasmus Mundus, ki je do leta 2013 nudil vpis tudi v skupne doktorske študijske programe, se nadaljuje v okviru programa Evropske unije (EU) za raziskave in inovacije Obzorje 2020 (aktivnost Marie Skłodowska-Curie).

Posojila programa Erasmus+

Posojila Erasmus+ za magistrski študij predstavljajo novost v programu Erasmus+. Gre za posojila za magistrski študij z jamstvom EU ter z ugodnimi pogoji odplačevanja, namenjena pa so študentom magistrskega študija, in sicer za celotno trajanje programa. V letu 2017 nudi možnost najema posojila Erasmus+ za magistrski študij 5 institucij. Njihovo število in s tem možnosti za študente ter nabor ciljnih držav in univerz pa se bo iz leta v leto povečevalo.

CEEPUS

Slovenija je ena od ustanovnih članic (1994) programa CEEPUS – Srednjeevropskega programa za izmenjavo študentov in profesorjev (Central European Exchange Programme for University Studies). V veljavi je že CEEPUS III, ki velja do aprila 2025. Temeljna načela za izvajanje programa in njegova vsebina so podobna programu Evropske skupnosti.

Program omogoča enakopravno partnerstvo med članicami in z meduniverzitetnimi mrežami ter s štipendijami prispeva k uresničevanju cilja EU – večji mobilnosti. Dodana vrednost je njegova regionalnost, saj omogoča enakopravno partnerstvo, sodelovanje in izmenjave tudi z državami, ki (še) niso članice EU. V meduniverzitetnih mrežah omogoča od 3- do 10-mesečne mobilnosti študentov in kratkoročne mobilnosti profesorjev, toda ob pogoju, da je študijska izmenjava ovrednotena in priznana na domači instituciji. Od uveljavitve prvega sporazuma leta 1994 pa se je v okviru programa izmenjalo že več kot 50.000 študentov in profesorjev.

Države članice programa CEEPUS so Albanija, Avstrija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Češka, Črna Gora, Hrvaška, Madžarska, Makedonija, Moldavija, Poljska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Srbija in Kosovo, ki ima poseben status. Prednostna cilja za tretje programsko obdobje sta poudarek na skupnih študijskih programih na doktorski ravni in promocija sodelovanja v okviru Strategije EU za Podonavsko regijo. Naloge Nacionalnega urada za program CEEPUS v Sloveniji izvaja CMEPIUS.

Bilateralni sporazumi

Bilateralne sporazume o financiranju študijskih izmenjav za študijsko leto 2018/19 ima Republika Slovenija sklenjene z naslednjimi državami: Bosno in Hercegovino, Bolgarijo, Črno goro, Grčijo, Kosovom, Madžarsko, Makedonijo, Indijo, Italijo, Izraelom, Mehiko, Poljsko, Ljudsko Republiko Kitajsko, Rusko federacijo, Slovaško, Švico, Srbijo in Turčijo. Ti dvostranski sporazumi za slovenske študente predstavljajo tako možnost študijske izmenjave kot tudi možnost pridobitve štipendije preko razpisov tujih institucij.

Kratkoročno mobilnost javni sklad spodbuja tudi s sofinanciranjem udeležbe na mednarodnih tekmovanjih iz znanja ali raziskovanja v tujini, z izvajanjem programa Fulbright za gostovanje doktorskih študentov ali podoktorskih raziskovalcev v ZDA ter s sofinanciranjem doktorskega in podoktorskega študija oziroma raziskovanja na European University Institute (EUI).

Možnosti za študijske obiski študentov izven mednarodnih programov in bilateralnih shem

Kratkoročne mobilnosti, ki niso umeščene v že obstoječe programe štipendiranja, pa Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS štipendira v okviru programa Štipendij za študijske obiske dijakov in študentov v tujini. Taka štipendija se dodeli študentu za obisk na tuji ustanovi, ki ga izobraževalna ustanova, na kateri je študent v Sloveniji vpisan, vrednoti kot del obveznosti izobraževalnega programa. S programom javni sklad spodbuja samoiniciativnost študentov pri iskanju in vzpostavljanju novih priložnosti za mobilnost izven ustaljenih okvirov in programov skladno z njegovimi študijskimi interesi.

Javni sklad v okviru razvojnih dogovorov vsako leto razpiše tudi štipendije za podiplomski študij državljanov držav Zahodnega Balkana (ciljne regije v okviru strategije internacionalizacije). V sodelovanju z Ministrstvom za zunanje zadeve pa so razpisane štipendije za študij v Sloveniji tudi državljane različnih držav prejemnic razvojne pomoči, pri čemer se državljanstvo, področje in smer študija določita z vsakokratnim javnim razpisom.

Ministrstvo za kulturo (MK) vsako leto podeljuje štipendijo za izobraževanje v tujini na področju umetnosti in kulture. Razpis je običajno objavljen aprila na spletni strani ministrstva.

Podpora za celoten študij v tujini

Tiste študente, ki se odločijo, da bodo odšli na izobraževanje v tujino za pridobitev celotne stopnje izobrazbe, javni sklad podpira s programom Štipendij Ad futura za izobraževanje v tujini. Štipendije so na voljo za dodiplomski študij na področju naravoslovja, tehnike in zdravstva in podiplomski študij na vseh področjih razen umetnosti in kulture, namenjene pa so pokritju stroškov šolnine in življenjskih stroškov.

Vrednotenje in priznavanje pridobljenega znanja

Za priznavanje v tujini pridobljene stopnje izobraževanja za nadaljevanje izobraževanja v Sloveniji je pristojna visokošolska institucija, na kateri želi kandidat izobraževanje nadaljevati. Za vrednotenje izobraževanja zaradi zaposlovanja v Sloveniji pa je pristojno MIZŠ, v okviru katerega deluje ENIC-NARIC center.

Postopki se vodijo po določbah Zakona o vrednotenju in priznavanju izobraževanja ter ob upoštevanju mednarodnih in nacionalnih predpisov in mednarodnih sporazumov o priznavanju izobraževanja, ki jih je Republika Slovenija ratificirala. Zakon o priznavanju in vrednotenju izobraževanja, ki je v Republiki Sloveniji nadomestil postopke nostrifikacije, je začel veljati leta 2004. Zaradi številnih sprememb šolskih sistemov in vpeljevanja bolonjskega sistema so bile potrebne spremembe zakona, predvsem določb o vrednotenju izobraževanja zaradi zaposlovanja. Spremenjen zakon je bil sprejet leta 2011.

V okviru programov Erasmus in CEEPUS je podlaga za priznavanje v času mobilnosti pridobljenih učnih izidov in opravljenih obveznosti študijski sporazum med matično institucijo, institucijo gostiteljico in študentom. Sporazum se podpiše pred odhodom in ta natančno določa, katere vsebine bo študent študiral v tujini, katere obveznosti bo opravil in s kakšnim številom kreditnih točk so le-te ovrednotene. Za prakso sta obseg in vrsta dela opisana v sporazumu o usposabljanju, ki ga podpišejo vsi vpleteni: matična institucija, institucija gostiteljica, kamor študent odhaja na prakso in študent. Z uporabo enotnega sistema ECTS (European Credit Transfer and Accumulation System) ali primerljivega sistema je olajšan prenos kreditnih točk in priznavanje v tujini opravljenih obveznosti.

Mobilnost višješolskih in visokošolskih učiteljev

Povečanje mobilnost slovenskih visokošolskih učiteljev in strokovnih sodelavcev v tujino je eden od strateških ciljev Strategije internacionalizacije visokega šolstva v Sloveniji. Akcijski načrt strategije internacionalizacije slovenskega visokega šolstva 2016-18 kot merilo uspešnosti navaja cilj 8 % mobilnega visokošolskega osebja do leta 2020. Ukrepi akcijskega načrta za doseganje tega cilja obsegajo promocijske dogodke, dodeljevanje finančnih spodbud za mobilnost, odpravljanje administrativnih ovir in spodbujanje slovenskih državljanov, ki so zaposleni na tujih institucijah ali so opravili doktorski študij v tujini k povratku v Slovenijo.

Od leta 2008/09, ko je bil delež mobilnega visokošolskega osebja 3 %, je odstotek narasel na 7,3 % v letu 2016/17 in se torej približuje zastavljenemu cilju Strategije internacionalizacije.

Stremljenje k mobilnosti slovenskega visokošolskega osebja podpirajo Minimalni standardi za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih. Ti navajajo, da je poleg ustrezne bibliografije, dokazljivih navedkov v znanstveni literaturi ter pozitivnih ocen poročevalcev za izvolitev v naziv potrebno predložiti tudi dokazila o uspešnem sodelovanju v mednarodnem prostoru. Za izvolitev v naziv docent ali znanstveni sodelavec morajo kandidati predložiti dokazilo o aktivnem delovanju v mednarodnem prostoru. Med posebnimi pogoji za izvolitev v nazive izredni profesor ali višji znanstveni svetnik ter redni profesor ali znanstveni svetnik pa merila kot posebni pogoj navajajo tudi, da je kandidat po opravljenem doktoratu najmanj 3 mesece neprekinjeno raziskovalno ali pedagoško deloval na kakovostni tuji univerzi ali raziskovalni ustanovi.

Izmenjave visokošolskega osebja potekajo na osnovi mednarodnih programov kot sta Erasmus+ in CEEPUS, dvo- in večstranskih dogovorov, programov ali shem, ki jih koordinirajo bodisi izobraževalne institucije same ali njihove mednarodne pisarne.

Uresničevanje ukrepov akcijskega načrta je finančno podprto s sredstvi evropskega programa Erasmus+, ki podpira mobilnost visokošolskega osebja, ter z nacionalnimi razpisi v okviru ukrepov kohezijske politike, ki jih izvaja Ministrstvo za izobraževanje.

Nacionalne spodbude za mobilnost visokošolskega osebja

Shema »Mobilnost slovenskih visokošolskih učiteljev« je v prvi vrsti namenjena izboljševanju prepoznavnosti slovenskega visokošolskega prostora v tujini in krepitvi partnerskih povezav s tujimi visokošolskimi institucijami, omogoča pa izmenjavo predavateljev iz Slovenije s tujimi visokošolskimi institucijami.

Junija 2018 je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport objavilo že drugi javni razpis v okviru te sheme in sicer javni razpis Mobilnost slovenskih visokošolskih učiteljev 2018 – 2021 v vrednosti do 2, 1 milijona evrov, ki so deloma financirana iz razvojnih sredstev evropskih strukturnih skladov. Razpis predvideva uresničitev mobilnosti vsaj 150 slovenskih visokošolskih učiteljev v trajanju od 3 do 6 mesecev. V času mobilnosti pa mora slovenski visokošolski učitelj, ki je sicer vsaj za polovični delovni čas zaposlen na visokošolski ustanovi v Sloveniji, sodelovati v organiziranem študijskem procesu na tuji instituciji.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je v letu 2016 (1,46 mio) in 2018 (0,95 mio) preko javnega sklada objavilo razpisa za financiranje projektnih gostovanj na slovenskih visokošolskih zavodih z namenom spodbujanja gostovanj slovenskih doktorjev znanosti, ki delujejo v tujini na slovenskih visokošolskih zavodih. Skupno je oz. bo bilo financiranih približno 70 gostovanj v trajanju od 3 do 12 mesecev. V letu 2019 je predviden nov razpis v vrednosti 1,25 mio EUR.

Med cilji strategije internacionalizacije visokega šolstva je tudi spodbujanje mobilnosti tujih visokošolskih učiteljev v Slovenijo. Slovenija prek različnih programov in ukrepov spodbuja povečanje števila gostujočih tujih strokovnjakov in visokošolskih učiteljev na slovenskih visokošolskih zavodih. Poleg evropskega programa Erasmus+, bilateralnih sporazumov in izmenjav prek mrež programa CEEPUS je Ministrstvo za izobraževanje znanost in šport v okviru izvajanja ukrepov kohezijske politike objavilo javni razpis Krajša in daljša gostovanja tujih strokovnjakov in visokošolskih učiteljev na slovenskih visokošolskih zavodih v letih 2016 – 2018, v vrednosti več kot 3 milijone evrov za obdobje od 2016 do 2018 v okviru katerega je bilo načrtovanih več kot 350 gostovanj tujih strokovnjakov 30. 6. 2018.

Mednarodni programi za spodbujanje mobilnosti višješolskih in visokošolskih učiteljev

Evropski program Erasmus+ je vidnejši in vodilni program za mobilnost predavateljev in strokovnega osebja v visokem in višjem strokovnem šolstvu. Predavatelji imajo v okviru projekta mobilnosti možnost, da na visokošolski instituciji v eni od programskih ali partnerskih držav v okviru kratkoročne mobilnost, ki traja od 2 dni (5 dni iz partnerskih držav in v njih) do 2 mesecev, opravijo vsaj 8 ur predavanj. Strokovno osebje in predavatelji pa lahko svoje kompetence v okviru različnih vrst usposabljanj (udeležba na mednarodnem tednu v tujini, sledenje na delovnem mestu, udeležba na delavnici, študijski obisk) okrepijo tudi v okviru 2-dnevne do 2-mesečne mobilnosti na kateri koli instituciji v tujini, ki jim lahko ponudi znanja in izkušnje, ki jih potrebujejo za izboljšanje kakovosti svojega dela ter profesionalni in osebni razvoj. V okviru programa Erasmus+ in njegovega predhodnika je v letih od 2007 do 2016 to možnost poučevanja in usposabljanja izkoristilo več kot 4.100 visokošolskih učiteljev in ostalega strokovnega osebja.

CEEPUS je regionalni program, ki tudi visokošolskim učiteljem omogoča izmenjave (od tedenske do mesečne) z izvedbo gostujočih predavanj na visokošolskih institucijah držav članic, ki vključujejo 6-urno pedagoško obveznost za vsakih 5 delovnih dni mobilnosti. Program deluje na osnovi mrež (Network). Mrežo na podlagi podobnega ali komplementarnih študijskih vsebin oblikujejo posamezne univerze, fakultete ali njihovi oddelki.