Skip to main content
European Commission logo
EACEA National Policies Platform:Eurydice
Najpomembnejši organi izvršne in zakonodajne oblasti

Slovenia

1.Politično, družbeno in ekonomsko ozadje ter trendi razvoja

1.2Najpomembnejši organi izvršne in zakonodajne oblasti

Last update: 5 March 2021

Državna raven

Glavno zakonodajno telo je Državni zbor Republike Slovenije. Državni zbor šteje 90 poslancev. Posebej so zastopani pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti s po enim poslanskim mestom. Mandatna doba državnega zbora in poslancev je štiri leta.

Državni zbor ima več delovnih teles, ki pokrivajo posamezna področja. Med njimi je tudi 17-članski Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino.

Poleg Državnega zbora parlament sestavlja še Državni svet Republike Slovenije. To je predstavniško telo s 40 člani, ki imajo petletni mandat in zastopajo lokalne (22 članov) in funkcionalne interese (18 članov). Slednji med drugim vključujejo univerze, visokoizobraževalne institucije, raziskovalce, kulturo in šport. Državni svet lahko predlaga Državnemu zboru sprejem zakonov ali sprememb in dopolnitev posameznih določb zakonov. Lahko tudi zahteva od Državnega zbora, da ponovno odloča o izglasovanem zakonu, tokrat z zahtevnejšo večino.

Predsednik republike predstavlja Republiko Slovenijo in je vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil. Med drugimi pristojnostmi Predsednik razpisuje volitve v državni zbor in razglaša zakone. Izvoli se na neposrednih, splošnih in tajnih volitvah za pet let, vendar največ dvakrat zaporedoma.

Vlada Republike Slovenije je organ izvršilne oblasti in najvišji organ državne uprave. Republiko Slovenijo zastopa ter uveljavlja njena stališča v institucijah EU.

Vlada izdaja predpise in sprejema pravne, politične, ekonomske, finančne, organizacijske in druge ukrepe, ki so potrebni za razvoj države in urejenost razmer na vseh področjih v pristojnosti države. Državnemu zboru predlaga v sprejem zakone, državni proračun, nacionalne programe in druge splošne akte, s katerimi določa načelne in dolgoročne politične usmeritve za posamezna področja.

Vlado vodi predsednik vlade. Vsaka vladna kolicija se glede na potrebe in politične cilje odloči o številu ministrstev in ministrov.

Ob koncu leta 2020 je ministrstev 14. Vsako od njih vodi in zastopa minister, ki izdaja predpise in sprejema odločitve v pristojnosti ministrstva.

Trenutna vlada, ki jo vodi Janez Janša iz Slovenske demokratske stranke, je bila imenovana 13. marca 2020. Vladno koalicijo sestavljajo še: Stranka modernega centra (SMC), Nova Slovenija in Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS).

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) opravlja naloge, ki zadevajo:

  • vzgojo in izobraževanje ter položaj in družbeno zaščito otrok, mladostnikov in odraslih v vrtcih, osnovnih šolah, dijaških domovih, glasbenih šolah, srednjih šolah in zavodih oziroma enotah za izobraževanje odraslih,
  • izobraževanje pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti in Romov, izobraževanje pripadnikov slovenske manjšine v Italiji, Avstriji in na Madžarskem,
  • dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture za Slovence po svetu,
  • športno vzgojo in rekreacijo,
  • preventivno in korektivno športno dejavnost, selektivni in vrhunski šport,
  • pripravo sistemskih in drugih rešitev,
  • pripravo nacionalnega programa in programa javne službe,
  • pripravo meril za financiranje javne službe,
  • vzpostavitev bilance nepremičnin in pripravo programa investicij in investicijskega vzdrževanja,
  • oblikovanje informacijskega sistema za šolstvo in šport in
  • vzpostavitev kadrovske evidence in izobraževanje pedagoških, andragoških in drugih strokovnih delavcev in napredovanje v nazive
  • načrtovanje, usmerjanje in financiranje visokošolskih dejavnosti, študentskih domov in visokošolskih knjižnic
  • oblikovanje izhodišč in ciljev politike visokega šolstva,
  • pripravo nacionalnega programa visokega šolstva,
  • sprejemanje soglasja k razpisu za vpis in razmestitev študijskih programov,
  • analizo socialno-ekonomskih vprašanj študentov,
  • oblikovanje informacijskega sistema visokega šolstva,
  • spremljanje izvajanje financiranja,
  • drugostopenjsko obravnavo in reševanje pritožb za študentske domove.

Ministrstvo sestavljajo naslednje organizacije enote:

  • Kabinet ministrice
  • Služba za odnose z javnostmi
  • Direktorat za investicije
  • Direktorat za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo
  • Direktorat za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih
  • Direktorat za šport
  • Direktorat za visoko šolstvo
  • Direktorat za znanost
  • Urad za UNESCO
  • Urad za razvoj in kakovost izobraževanja
  • Služba za izvajanje kohezijske politike
  • Služba za mednarodno sodelovanje in evropske zadeve
  • Sekretariat
  • Služba za notranjo revizijo

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Tudi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) ima pristojnosti, ki so pomembne za področje izobraževanja, kot na primer:

  • položaj in celovito družbeno varstvo invalidov, mladine, otrok in družine;
  • štipendiranje in poklicno izobraževanje;
  • družinska in demografska politiko;
  • družbena pomoč ogroženim posameznikom, družinam in skupinam prebivalstva;
  • usposabljanje otrok z motnjami v razvoju.

Lokalna samouprava

Slovenija ima dolgo tradicijo regionalizma in lokalne samouprave. Temeljna samoupravna lokalna skupnost je občina. V Sloveniji je 212 občin, od teh jih ima 11 status mestne občine. Z ustavnimi spremembami so bile leta 2006 predvidene tudi pokrajine, vendar še niso ustanovljene.

Občine vodijo: župan, občinski svet in nadzorni odbor.

  • Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. Člani občinskega sveta so izvoljeni na lokalnih volitvah za štiriletni mandat.
  • Župan, ki je neposredno izvoljen na lokalnih volitvah, vodi občinski svet ter predstavlja in zastopa občino.
  • Nadzorni odbor nadzira premoženje občine in porabo proračunskih sredstev.
Osnovna naloga občine v zvezi z vzgojo in izobraževanjem je skrb za razvoj in zagotavljanje ustreznih pogojev za izvajanje programov predšolske vzgoje, osnovnošolskega izobraževanja, izobraževanja otrok s posebnimi potrebami, izobraževanja odraslih in glasbenega šolstva.