Z 20.273 km² površine in nekaj več kot dvema milijonoma prebivalcev je Slovenija majhna država na stičišču štirih evropskih geografskih območij: Alp, Dinarskega gorovja, Panonske nižine in Sredozemlja.

Smo v obdobju velikih družbenih sprememb, na katere vpliva razvoj političnih, gospodarskih in prebivalstvenih dejavnikov.

Demografsko stanje

Starostna struktura prebivalstva se spreminja zaradi zniževanja rodnosti, zmanjševanja smrtnosti in daljšega trajanja življenja. Ti dejavniki vodijo v pospešeno staranje prebivalstva.

Podatki Statističnega urada Slovenije (SURS) kažejo:

• Delež otrok in mladostnikov, starih do 14 let, se je v zadnjih letih povečal: na 15 % v letu 2020. To je sledilo upadu s 23 % v letu 1981 na 14 % leta 2010.
• Delež delovno aktivnega prebivalstva (15–64 let) se je med letoma 2010 in 2020 znižal za slabih 5 %: s 69,5 % na 64,7 % (pred tem se je povečal s 66 % v letu 1981).
• Delež starejših od 65 let pa se je od leta 1981 podvojil in je leta 2020 znašal 20,2 %.

Po podatkih Statističnega urada in Zavoda za zaposlovanje je bila stopnja registrirane brezposelnosti januarja 2020 8,2 %. To je manj kot deset let prej (10,6 %), vendar je v vmesnem obdobju stopnja brezposelnosti precej nihala. Januarja 2015, na primer, je bila 13,5 %.

Delež prebivalstva s slovenskim državljanstvom se je v zadnjem desetletju nekoliko znižal: s tik pod 96 % v 2011 na 92,1 % konec 2020.

Etnična sestava je bila ob zadnjem popisu prebivalstva (leta 2002) naslednja:

• Slovenci: 83,1% 
• Hrvati: 1,8 %
• Srbi: 2 %
• Muslimani (vkljucno z Bosnjaki): 1,6 %
• Madzari: 0,3 %
• Italijani: 0,1 %
• drugi: 2,2 %
• neznano: 8,9 %

Jeziki

V Sloveniji je uradni jezik slovenščina, ki je tudi učni jezik na vseh ravneh izobraževanja. Po zadnjem popisu prebivalstva je to materni jezik za 88 % prebivalcev oziroma ga doma uporablja 92 % prebivalcev (popis prebivalstva 2002).

Na narodno mešanih območjih sta uradna jezika tudi italijanščina in madžarščina. Temu primerno imata italijanska in madžarska skupnost na etnično mešanih območjih pravico do izobraževanja v lastnem jeziku. Zakonsko zaščito uživa tudi romščina, ni pa jezik poučevanja v formalnem izobraževanju.

Med osnovnošolci v Sloveniji je bilo v šolskem letu 2020/21 0,33 % takih, ki so obiskovali osnovno šolo z italijanskim učnim jezikom in 0,43 % takih, ki so obiskovali dvojezično osnovno šolo na narodnostno mešanem območju., kjer živi madžarska narodna skupnost. Med dijaki gimnazij je bilo delež  dijakov v gimnaziji z italijanskim učnim jezikom med vsemi gimnazijci 0,3 %,  delež dijakov v dvojezični gimnaziji med vsemi gimnazijci pa 0,2 %. Mednarodne oddelke javne osnovne šole z angleškim učnim jezikom je v letu 2020/2021 obiskovalo 113 učencev. Mednarodno gimnazijo je obiskovalo 125 dijakov, program mednarodne mature (IB) pa 150 dijakov.

Na ravni visokošolskega izobraževanja je učni jezik slovenski, program se lahko izvaja tudi v angleškem jeziku, vendar le ob izpolnjevanju pogoja, da se izvaja tudi v slovenščini.

V zadnjih desetletjih so v javnosti potekale razprave o uresničevanju kolektivnih pravic manjšin, ki jih Ustava RS ne omenja posebej. Varuh človekovih pravic je večkrat pozval h konkretnim ukrepom na tem področju. Najpomembnejši tozadevni politični korak doslej je bila »Deklaracija Republike Slovenije o položaju narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (DePNNS)«, ki jo je leta 2011 sprejel Državni zbor.

Pripadniki teh skupnosti so v glavnem priseljenci (in njihovi potomci), ki so se v Slovenijo preselili iz nekdanjih jugoslovanskih republik v šestdesetih do konca osemdesetih let prejšnjega stoletja. Njihovi jeziki so srbščina, hrvaščina, bosanščina in črnogorščina (ki so bili vsi v preteklosti prepleteni v »srbsko-hrvaškem« jeziku), pa tudi makedonščina in albanščina.

Januarja 2019 je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije v javno razpravo posredovalo osnutek nove Resolucije o nacionalnem programu jezikovne politike 2019-2023. Ta naj bi sledil prejšnjemu petletnemu programu, vendar ob koncu leta 2020 še ni sprejet.

Veroizpovedi

Človekovo pravico do verske svobode in odnos med državo in verskimi skupnostmi v Republiki Sloveniji urejata ustava in zakon.

Verska svoboda posameznika je v okviru svobode vesti urejena v 41. členu Ustave Republike Slovenije. Ta zagotavlja pravico vsakega posameznika do svobodnega izpovedovanja vere in drugih opredelitev v zasebnem in javnem življenju ter pravico staršev do verske in moralne vzgoje otrok. Ustava v 7. členu določa, da so država in verske skupnosti ločene, da so verske skupnosti enakopravne, njihovo delovanje pa svobodno. V letu 2020 je bilo registriranih 56 cerkva in verskih skupnosti.

Obstaja posebni Urad za verske skupnosti, ki  deluje v okviru Ministrstva za kulturo. Med drugimi nalogami:

• spremlja položaj cerkva in drugih verskih skupnosti;
• jim nudi strokovno pomoč;
• sodeluje pri pripravi predpisov, drugih aktov in ukrepov s področja delovanja cerkva in drugih verskih skupnost;
• vodi postopek za registracijo in register cerkva in drugih verskih skupnosti.

V javnih šolah v Republiki Sloveniji ni verskega pouka. V vsaki javni osnovni šoli pa učenci lahhko izberejo predmet verstva in etika. To je obvezni izbirni predmet (kar pomeni, da ga mora vsaka šola ponuditi v izbiro, uresničitev pa je odvisna od števila prijav). Če je prijavljenih dovolj učencev, predmet poteka v 7., 8. in 9. razredu enkrat tedensko. V šolskem letu 2020/21 ta predmet izvajalo 21 osnovnih šol.

Dijaki javnih srednjih šol znanje o verah in verstvih dobijo predvsem pri predmetih, kot so zgodovina, geografija, sociologija, filozofija, psihologija in slovenščina. V učbenikih za navedene predmete so predstavljena verstva in njihove svete knjige.

Verske skupnosti lahko ustanavljajo izobraževalne in vzgojne ustanove, dijaške in študentske domove ter druge podobne ustanove ter v njih svobodno opravljajo izobraževalno in vzgojno dejavnost po lastnih statutih v skladu z ustavnim in pravnim redom Republike Slovenije.

Država sofinancira dejavnost takšnih (zasebnih) vrtcev in šol. Praviloma jim poravna 85 % plač in materialnih stroškov programa v primerljivem javnem zavodu, če so organizirane v skladu z zakonom in izvajajo javnoveljavni program. Nekaterim šolam pa država financira plače in materialne stroške v celoti.

V letu 2007 je Katoliška cerkev ustanovila prvo katoliško šolo Osnovno šolo Alojzija Šuštarja v Zavodu sv. Stanislava. Pouk je začela septembra 2008. Njena posebnost je verski pouk kot obvezni predmet. V prvih dveh triletjih se predmet imenuje spoznavanje vere, v zadnjem pa vera in kultura. V razširjenem programu učenci lahko obiskujejo verouk oziroma katehezo, ki sicer poteka v katoliških župnijah. Pri tem verouku šola uporabljala iste učbenike in smernice kot župnije.

V Sloveniji so štiri gimnazije, ki jih je ustanovila Katoliška cerkev. V zasebne srednje šole (med katerimi so tudi te štiri gimnazije) je bilo v šolskem letu 2020/21 vpisanih 1.767 dijakov, kar je 6,9 % v gimnazijev Sloveniji vpisanih dijakov (25.777). V katoliške gimnazije je bilo vpisanih 1499 dijakov, kar predstavlja 5,8 % vseh gimnazijcev v Sloveniji (Vir: MIZŠ).

V štirih katoliških gimnazijah že več let poučujejo predmet vera in kultura. Za vsakega od štirih letnikov je pripravljen poseben učbenik. V učbenikih najdemo zgodovino svetovnih verstev, predstavitve velikih živih verstev in njihove svete knjige.

Edina javna visokošolska ustanova verskih skupnosti v Republiki Sloveniji je Teološka fakulteta. Je članica Univerze v Ljubljani in ima enoto tudi v Mariboru.