Višje šolstvo

Višjo strokovno šolo, ki je organizirana kot izobraževalni zavod, vodi direktor. Če je višja šola organizacijska enota večjega centra ali gospodarske družbe, jo vodi ravnatelj. Direktor višje strokovne šole je njen pedagoški in poslovni vodja. Vodi, organizira in načrtuje delo zaposlenih ter zastopa in predstavlja šolo. Odgovoren je za uresničevanje pravic študentov in kakovost. Odloča o delovnih razmerjih, sistemizaciji delovnih mest, plačah in napredovanju zaposlenih. Ravnatelj organizacijske enote ima podobne dolžnosti in naloge, le pri poslovnih in kadrovskih odločitvah se posvetuje z direktorjem.

Visoko šolstvo

V skladu z Zakonom o visokem šolstvu univerzo vodi, predstavlja in zastopa rektor. Njegove glavne naloge so

• vodenje senata univerze,
• usklajevanje izobraževalnega, znanstveno-raziskovalnega oziroma umetniškega in drugega dela na univerzi,
• skrb za zakonitost dela in kakovost univerze.

Za pomoč pri vodenju lahko imenuje prorektorje za posamezna področja delovanja na univerzi (npr. za študijska in študentska vprašanja, za raziskovalno dejavnost, pravna vprašanja, meduniverzitetno sodelovanje), lahko pa tudi druge pomočnike (npr. za finančna vprašanja).

Članico univerze (fakulteto, umetniško akademijo, visoko strokovno šolo, inštitut, knjižnico ipd.) vodi dekan oziroma direktor. Njegova pooblastila in odgovornosti so določena z ustanovitvenim aktom. Je strokovni vodja članice, na njej usklajuje izobraževalno, znanstveno-raziskovalno, umetniško in drugo delo, skrbi in odgovarja za zakonitost dela in kakovost. Dekan samostojnega visokošolskega zavoda je poslovodni organ in strokovni vodja zavoda. Dekanu pri njegovih nalogah navadno pomagajo prodekani, imenovani za posamezna področja dela na članici univerze ali samostojnem visokošolskem zavodu.

Zakon o visokem šolstvu dopušča možnost, da sta glede na naravo dejavnosti in obseg dela visokošolskega zavoda funkciji vodenja strokovnega dela in poslovodenja ločeni. V tem primeru pristojnosti strokovnega vodje in pristojnosti poslovodnega organa določi statut. Ta določba se v praksi ne uresničuje.

Notranje organizacijske enote fakultet, umetniških akademij in visokih strokovnih šol (oddelke, katedre, inštitute, laboratorije ipd.) vodijo predstojniki.

Za opravljanje upravno-administrativnih in strokovno-tehničnih nalog ima visokošolski zavod tajništvo, ki ga vodi tajnik.

Pogoji za imenovanje vodstev v višjem in visokem šolstvu

Višje šolstvo

Za direktorja višje strokovne šole je lahko imenovan, kdor ima najmanj izobrazbo pridobljeno po študijskih programih za pridobitev druge stopnje oziroma enakovredno in najmanj pet let delovnih izkušenj. Za ravnatelja višje strokovne šole je lahko imenovan, kdor ima veljaven naziv predavatelja višje šole in najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju. Direktorja oziroma ravnatelja imenuje svet zavoda za 5 let, isti organ pa ga tudi razrešuje. Svet si mora pred odločitvijo o izbiri kandidata pridobiti mnenje predavateljskega zbora in študentov o vseh prijavljenih kandidatih. Svet si pred imenovanjem pridobi še mnenje ministra o izbranem kandidatu.

Tako kot za ostale strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju velja tudi za ravnatelje in direktorje, da ne morejo opravljati dela, če so bili pravnomočno obsojeni zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot 6 mesecev oziroma kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost.

Visoko šolstvo

Zakon o visokem šolstvu določa, da rektorja volijo vsi visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci, ki so na univerzi zaposleni. Volilno pravico imajo tudi študentje. S statutom univerze je praviloma določeno, da se rektor voli izmed visokošolskih učiteljev ali znanstvenih delavcev z najvišjim nazivom (redni profesor, znanstveni svetnik), in sicer za štiri leta. Po izteku te dobe je lahko ponovno izvoljen. Postopek za izvolitev je določen s statutom ali drugim notranjim aktom univerze.

Za dekana članice univerze oziroma samostojnega visokošolskega zavoda je lahko imenovan, kdor je na njem zaposlen kot visokošolski učitelj. Dekana oziroma direktorja članice univerze imenuje rektor na predlog senata članice univerze. Praviloma je imenovan za štiri leta, mogoče je tudi ponovno imenovanje.

Za direktorja članice univerze (knjižnice, inštituta, študentskega doma ipd.) je lahko imenovan, kdor ima najmanj visokošolsko izobrazbo (primerljivo izobrazbi pridobljeni po magistrskem študijskem programu druge stopnje). Izbere in imenuje ga rektor univerze, praviloma prek javnega razpisa in po poprejšnjem mnenju strokovnega sveta članice. Praviloma je imenovan za štiri leta. Tudi direktor je lahko imenovan večkrat zaporedoma.

Predstojnike notranjih organizacijskih enot fakultet, umetniških akademij in visokih strokovnih šol imenuje dekan izmed visokošolskih učiteljev ali znanstvenih delavcev, in sicer za določen čas, praviloma za štiri ali pet let.

Vodstveni delovni mesti sta tudi glavni tajnik univerze in tajnik fakultete, umetniške akademije in visoke strokovne šole. Pogoji za njuno imenovanje so določeni s statutom visokošolskega zavoda. Večinoma se zahteva izobrazba, primerljiva z izobrazbo, pridobljeno po magistrskem študijskem programu druge stopnje, vodstvene in organizacijske sposobnosti in večletne delovne izkušnje na vodstvenih delovnih mestih.

Delovne razmere vodstvenih delavcev

Zaposlitveni položaj vodstvenih delavcev (za katere je potrebna habilitacija) je enak kot za visokošolske učitelje, znanstvene delavce in visokošolske sodelavce. Urejajo ga splošni predpisi o delovnih razmerjih, na javnih univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih še zakon o javnih uslužbencih, zakon o sistemu plač v javnem sektorju, vladne uredbe, kolektivne pogodbe in notranja pravila za vrednotenje dela. S posebnima pravilnikoma ministra, pristojnega za visoko šolstvo, je določeno, kako se ta delovna mesta razvrščajo v plačne razrede in kakšna so pravila za merjenje njihove delovne uspešnosti. Ob upoštevanju splošnih predpisov je z notranjimi pravili določeno, koliko se za čas opravljanja funkcije lahko zmanjšajo obveznosti pri pedagoškem in raziskovalnem delu. Za zaposlitveni položaj tajnikov oziroma določanje njihove plače je pomembna še kolektivna pogodba za javni sektor in metodologija za uvrščanje orientacijskih delovnih mest in nazivov v plačne razrede.

Za delovni čas in dopuste, prenehanje dela in upokojevanje vodstvenih delavcev veljajo enaka splošna pravila kot za visokošolske učitelje, znanstvene delavce in visokošolske sodelavce.