2022

Marca 2022 je Državni zbor sprejel Resolucijo o Nacionalnem programu izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji za obdobje 2022–2030 (ReNPIO 2022-2030). Vizija ReNPIO 2022-2030 je vsem odraslim prebivalcem Slovenije v vseh življenjskih obdobjih zagotoviti enake možnosti in spodbude za kakovostno učenje in izobraževanje za svoj celostni razvoj in sonaravno bivanje. Cilji, ki jih zasleduje ReNPIO 2022-2030 so:

• povečati vključenost odraslih v vseživljenjsko učenje,
• zvišati raven temeljnih zmožnosti in izboljšati splošno izobraženost odraslih,
• zvišati izobrazbeno raven odraslih,
• povečati usposobljenost prebivalstva za uspešno odzivanje na potrebe trga dela,
• okrepiti razvoj in raziskave na področju izobraževanja odraslih ter
• izboljšati in okrepiti dejavnosti na področju izobraževanja odraslih.

Državni zbor RS je februarja 2022 sprejel Resolucijo o nacionalnem programu za kulturo za obdobje 2021–2028 (NPK 2021–2028). NPK 2021-2028 upošteva vse veljavne strategije na področju kulture, med drugim Resolucijo o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021–2025 (ReNPJP21–25). Upošteva tudi Nacionalno strategijo za razvoj bralne pismenosti za obdobje 2019–2030, katere medresorsko pripravo je vodilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Med strateškimi cilji NPK 2021-2028 je tudi spodbujanje medresorskega povezovanja kulture z različnimi resorji. Tako dokument vsebuje posebno poglavje Kulturno-umetnostna vzgoja, področje na presečišču kulturnega in vzgojno-izobraževalnega sektorja, katerega načrtni razvoj je v večinskem segmentu skupna naloga ministrstev, pristojnih za kulturo in izobraževanje.

Februarja 2022 je Vlada RS sprejela predlog Zakona o spodbujanju digitalne vključenosti. Namen zakona je povečanje digitalne vključenosti prebivalstva Republike Slovenije in primerjalni napredek digitalne razvitosti gospodarstva in družbe Republike Slovenije. Predlog zakona navaja naslednje cilje:

• krepitev zavesti o prednostih uporabe digitalnih orodij za življenje posameznika in družbo kot celoto ter krepitev zaupanja v digitalne tehnologije,
• spodbujanje zanimanja za tehniška znanja, še posebej na področju digitalnih tehnologij (računalniško programiranje, robotika, umetna inteligenca in podobno),
• krepitev razumevanja o digitalnih tehnologijah in njihovi odgovorni ter varni uporabi,
• pridobivanje in dvig ravni osnovnih digitalnih kompetenc prebivalstva tako, da ima osnovne digitalne kompetence do leta 2028 vsaj 80 % prebivalstva v Republiki Sloveniji, starega med 16 in 74 let,
• dvig usposobljenosti za uporabo digitalnih kompetenc višjih ravni zahtevnosti,
• povečanje zanimanja za srednješolske, višješolske in visokošolske programe, ki vključujejo specialne digitalne kompetence, in zmanjševanje razlik med spoloma na tem področju,
• dvig podjetnosti v povezavi z digitalnimi kompetencami in razvoj na digitalnih kompetencah temelječega podjetništva.

Januarja 2022 je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport objavilo javni poziv za zbiranje razvojnih pobud na temo ključnih in prečnih kompetenc, kakovosti v izobraževanju ter profesionalnega razvoja strokovnih delavcev. Prispelo je skupaj 159 delno oziroma popolno izpolnjenih vprašalnikov, od kateri jih je prišlo 77 iz vzgojno-izobraževalnih zavodov (VIZ), 32 iz javnih razvojnih zavodov, 19 iz visokošolskih zavodov, 7 iz raziskovalnih zavodov in 24 iz drugih organizacij. Med pobudami se jih največ nanaša na krepitev osebnostnih, družbenih in učnih kompetenc, zdravega odnosa do samega sebe in preprečevanja nasilja, sledijo pobude, ki prispevajo k razvoju bralne pismenosti in jezikovnih kompetenc, digitalnih kompetenc, kulturne zavesti in izražanja ter podjetnosti. Veliko pobud se nanaša tudi na delo v VIZ (npr. timsko delo) in delo v vzgojno-izobraževalnem procesu (npr. medpredmetnost, celostni pristop ipd.). Vsebino pobud bo MIZŠ smiselno upošteval v kontekstu načrtovanja ukrepov in instrumentov obdobja kohezijske politike 2021–2027.

2021

Julija 2021 je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport v javno obravnavo posredovalo Osnutek Resolucije o Nacionalnem programu izobraževanja odraslih v RS za obdobje 2021–2030 (ReNPIO 2021–2030), s katerim se določa javni interes v izobraževanju odraslih, ki vključuje cilje in kazalnike nacionalnega programa, prednostna področja izobraževanja odraslih, ukrepe za zagotavljanje in izvajanje izobraževanja odraslih, okvirni obseg javnih sredstev za področje izobraževanja odraslih, ministrstva, ki so nosilci posameznih ukrepov, in način usklajevanja pri uresničevanju ciljev ter način spremljanja izvajanja nacionalnega programa. V nacionalnem programu se opredelijo tudi programi in dejavnosti pristojnih ministrstev, ki se izvajajo kot javna služba.

Junija 2021 je Državni zbor RS sprejel Resolucijo o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021–2025, ki se osredotoča na področja jezikovnega izobraževanja in jezikovne opremljenosti, na splošno jezikovno kulturo in jezikovno krajino, zakonodajne in druge pravno veljavne dokumente slovenske jezikovne politike ter na predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije v drugi polovici leta 2021. Ta strateški dokument stroki in politiki zagotavlja trdno podlago za premišljeno in sistematično usmerjanje jezikovne situacije v slovenski družbi pa tudi osnovo za izvajanje javnih razpisov in sofinanciranje projektov na jezikovnopolitičnem področju.

Najsplošnejši cilj jezikovne politike v tem obdobju je zagotovitev kakovostnega jezikovnega življenja za vse. Velik del programa je namenjen jezikovnemu izobraževanju, ki je razdeljeno na tematske sklope:

• slovenščina kot prvi jezik v Sloveniji,
• slovenščina kot prvi jezik po svetu,
• slovenščina kot drugi jezik,
• jeziki italijanske in madžarske narodne skupnosti ter romske skupnosti,
• jeziki pripadnikov različnih manjšinskih etničnih skupnosti,
• jeziki priseljenskih skupnosti,
• tuji jeziki,
• osebe s posebnimi potrebami in prilagojenimi načini sporazumevanja,
• jezik v visokem šolstvu itn.

Namen ukrepov, določenih v strategiji, je zagotoviti ustrezne okoliščine za izvajanje dejavnosti, s tem pa omogočiti dostop do usvajanja in znanja jezikov ter krepitev sporazumevalne zmožnosti vseh državljanov Republike Slovenije v vseh starostnih obdobjih, pri čemer bo nujno sodelovanje vseh relevantnih deležnikov na tem področju. Resolucija izpostavlja pomembnost povezanosti s strategijo, ki ureja razvoj bralne pismenosti.

Februarja 2021 je vlada imenovala Nacionalni svet za bralno pismenost. Ena ključnih nalog tega sveta bo spremljanje izvajanja strategije, ki bo podrobneje opredeljena v akcijskem načrtu. Sestavljali ga bodo strokovnjaki s področja pismenosti od predšolske vzgoje do tretjega življenjskega obdobja, ki pokrivajo različne vidike razvoja pismenosti, ter predstavniki vladnih resorjev, ključnih za razvoj pismenosti. Administrativno in tehnično podporo ter sredstva za njegovo delovanje bo zagotovilo ministrstvo, pristojno za izobraževanje.

2020

Decembra 2020 je ministrica sprejela Pravilnik o standardih in normativijh za financiranje in izvajanje javne službe v izobraževanju odraslih, ki je osnova za pripravo sklepov o financiranju javne službe v letu 2021. Ta vključuje svetovalno dejavnost na področju izobraževanja odraslih in program osnovne šole za odrasle.

Septembra 2020 je Računsko sodišče RS objavilo revizijsko poročiloBralna pismenost otrok v Republiki Sloveniji, ki se je nanašalo na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvo za kulturo, Zavod RS za šolstvo in Javno agencijo za knjigo ter sodelovanje med temi ustanovami v obdobju od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2018. Računsko sodišče je v poročilu podalo vrsto priporočil za izboljšanje poslovanja v prihodnje. Priporočila za Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport so povezana z:

• razvojem šolskega knjižničarstva,
• implementacijskimi aktivnostmi Nacionalne strategija za razvoj bralne pismenosti za obdobje 2019-2030,
• oblikovanjem in sledenjem ciljev in kazalnikov za merjenje uspešnosti razvijanja bralne pismenosti otrok, ki bodo jasno usmerjeni v zviševanje ravni bralne pismenosti vseh otrok, s posebnim poudarkom na prizadevanjih, da ima Republika Slovenija čim nižje deleže otrok na najnižjih zahtevnostnih ravneh, ter ozaveščanju strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju o pomenu bralne pismenosti otrok in udeleževanju strokovnih usposabljanj.

Računsko sodišče je izrecno poudarilo tudi potrebo po nadaljnjih pripravah analitičnih podlag za načrtovanje izobraževalnih politik s kakovostnimi analizami sekundarnih in ozadenjskih dejavnikov, pri čemer se posebno pozornost namenja problematičnim področjem.

Julija 2020 je potekalo posvetovalno srečanje deležnikov in socialnih partnerjev za pripravo novega Nacionalnega programa za izobraževanje odraslih za obdobje 2021-2030, katerega vizija je, da se vsakemu odraslemu prebivalcu Slovenije omogoči enake možnosti za kakovostno izobraževanje v vseh življenjskih obdobjih.

Dejavnosti za pripravo programa so se začele že spomladi 2019, ko je minister, pristojen za izobraževanje, pozval ministrstva, socialne partnerje, lokalne skupnosti in druge deležnike k sodelovanju in s tem začel proces priprave novega nacionalnega programa izobraževanja odraslih za obdobje 2021–2030. Slovenija tako sledi priporočilom iz 2. faze Strategije spretnosti (OECD, 2018). Do poletja so različni odgovorni akterji na različnih ravneh na strokovnih in drugih srečanjih že začeli z razpravo (Strokovni posvet o novi zasnovi osnovne šole za odrasle, Andragoški kolokvij, 320. seja Ekonomsko-socialnega sveta).

Maja 2020 je ministrica za izobraževanje na podlagi sklepa Strokovnega sveta RS za izobraževanje odraslih, znanost in šport sprejela izobraževalni program za odrasle Slovenščina kot drugi in tuji jezik.

Maja 2020 je Strokovni svet za izobraževanje odraslih je junija 2020 na osnovi ZIO-1 sprejel Smernice za izvajanje svetovalne dejavnosti v izobraževanju odraslih, ki se izvaja kot javna služba in Izhodišča za pripravo javnoveljavnih izobraževalnih programov za odrasle.

Marca 2020 je Vlada RS sprejela Program porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe v obdobju 2020–2023, ki med drugim zajema vzgojo in izobraževanje. Med upravičene namene porabe sredstev Sklada program umešča tudi učenje za trajnostni prehod, ki predvideva ukrep umestitve podnebnih ciljev ter vsebin v predšolsko vzgojo, osnovno in srednje izobraževanje, višješolsko strokovno izobraževanje ter izobraževanje odraslih. Med predvidenimi aktivnostmi je tudi priprava predlogov za posodobitev nacionalnih smernic za vzgojo in izobraževanje za trajnostni razvoj (VITR), vzgojno-izobraževalnih programov, učnih načrtov in drugih kurikularnih dokumentov s podnebnimi cilji in vsebinami.

Februarja 2020 sta Strokovni svet RS za splošno izobraževanje in Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje sprejela prenovljene srednješolske programe, ki vključujejo novo sestavino programov t.i. druge oblike vzgojno-izobraževalnega dela, ki zajema, poleg izbirnih vsebin v gimnazijskih in interesnih delavnosti v poklicnih ter tehničnih in strokovnih programih, tudi obvezni vsebinski sklop aktivno državljanstvo. Strokovni svet za splošno izobraževanje je februarja za ta sklop določil tudi učni načrt in kataloga znanj. Prenovljeni programi se bodo začeli izvajati s šolskim letom 2020/21.

V začetku leta 2020 je ministrstvo, pristojno za izobraževanje, ustanovilo prvi nacionalni Strateški svet za podjetnost v izobraževanju. V njem so združeni različni strokovnjaki, tako iz šolstva kot gospodarstva, znanosti in mladine z izkušnjami s spodbujanjem podjetnosti v različnih organizacijah, kjer so uspešno vnašali spremembe v različne okolja. Namen strateškega sveta je nadgraditi trenutno uvajanje podjetnosti v šolski sistem in oblikovati strategijo z akcijskim načrtom za razvoj podjetnosti v izobraževanju. Cilj sveta je oblikovati učinkovite usmeritve, ki bodo v praksi prinesle konkretne rezultate: samoiniciativne in podjetne mlade s pravo mero etike in morale.