Zakonodaja na področju vzgoje in izobraževanja določa temeljne pristope in pristojne organe za zagotavljanje in ugotavljanje kakovosti v vzgoji in izobraževanju.

Težišče podpore razvoju kakovosti v vzgoji in izobraževanju na douniverzitetni ravni v zadnjem desetletju je usmerjeno na proces samoevalvacije izobraževalnih institucij, ki je od leta 2008 obvezen za vse vrtce in šole, že od leta 2006 pa za strokovne in poklicne šole. Kljub temu postopki in merila za izvedbo samoevalvacije večinoma niso predpisani in potekajo v polju avtonomije izobraževalnih institucij.

Samoevalvacijo dopolnjujejo elementi zunanje evalvacije kot so nacionalna preverjanja znanja učencev v 6. in 9. razredu, matura in poklicna matura ob zaključku srednješolskega splošnega in strokovnega izobraževanja, nacionalne evalvacijske študije, akreditacija izobraževalnih programov in institucij, spremljave ob uvajanju novih ali posodobljenih izobraževalnih programov.

Šolska inšpekcija preverja skladnost delovanja izobraževanih institucij z zakonodajo.

Kot element sistema zagotavljanja kakovosti lahko razumemo tudi napredovanje strokovnih delavcev v plačne razrede in v nazive.

Pristojni organi

Pristojni organi za notranje zagotavljanje kakovosti

Ravnatelj kot poslovodni organ in pedagoški vodja organizira, načrtuje in vodi delo vrtca oziroma šole, pripravlja program razvoja vrtca oziroma šole, pripravlja predlog letnega delovnega načrta in je odgovoren za njegovo izvedbo. Ravnatelj je odgovoren za zagotavljanje in ugotavljanje kakovosti s samoevalvacijo in pripravo letnega poročila o samo-evalvaciji šole oziroma vrtca. Ravnatelj v okviru letnega ocenjevanja ocenjuje tudi uspešnost zaposlenih na šoli in odloča o napredovanju delavcev v plačilne razrede. Poleg tega podaja tudi oceno o uspešnosti dela strokovnih delavcev in lahko predlaga njihovo napredovanje v nazive.

Svet vrtca ali šole sprejema program razvoja vrtca oziroma šole, letni delovni načrt in poročilo o njegovi uresničitvi ter sprejme letno poročilo o samoevalvaciji šole oziroma vrtca.

Komisija za kakovost je organ šole, ki izvaja poklicno in strokovno izobraževanje, ki spremlja in ugotavlja kakovost vzgojno-izobraževalnega dela na šoli.

Šola za ravnatelje in drugi razvojno-raziskovalni javni zavodi nudijo ravnateljem in strokovnim delavcem podporo pri izvajanju samoevalvacije in spodbujajo razvoj zmožnosti vrtcev in šol za izvajanje samoevalvacije prek usposabljanj in mrež izobraževalnih institucij. Javni razvojno-raziskovalni zavodi usklajujejo svoje delovanje na področju podpore samoevalvaciji z namenom vzpostavljanja skupnega razumevanja kakovosti v vzgoji in izobraževanju.

Pristojni organi za zunanje ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti

Pristojnosti za akreditacijo vzgojnih in izobraževalnih programov ter institucij si delijo minister, pristojen za izobraževanje, in nacionalni strokovni sveti, katerih člane imenuje Vlada Republike Slovenije. Ti so:

• Strokovni svet RS za splošno izobraževanje,
• Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje in
• Strokovni svet RS za izobraževanje odraslih.

Strokovno oporo strokovnim svetom dajejo javni razvojno-raziskovalni zavodi Zavod RS za šolstvo, Center RS za poklicno izobraževanje in Andragoški center RS, administrativno pa ministrstvo, pristojno za izobraževanje.

Minister, pristojen za izobraževanje

• skupaj s strokovnim svetom sprejema odločitve o izobraževalnih programih,
• imenuje Svet za kakovost in evalvacije
• na predlog Sveta za kakovost in evalvacije sprejme predloge nacionalnih evalvacijskih študij,
• določi, katere novosti se vpeljujejo v prakso s poskusom, določi postopek uvajanja, spremljanja in evalvacije, postopek in nosilce za spremljanje poskusa ter postopek za izbiro šol in vrtcev, ki sodelujejo v poskusu,
• imenuje državne izpitne komisije.
• odloča o napredovanju strokovnih delavcev v nazive.

Svet za kakovost in evalvacije skrbi za koordiniranje evalvacije programov predšolske vzgoje, osnovnega in srednješolskega izobraževanja in poroča ministru. Opredeljuje strategije in potek evalvacije. Identificira temeljna evalvacijska vprašanja, predlaga naročila evalvacijskih študij, predloge razpisov in izbora evalvacijskih študij. Svet spremlja tudi potek evalvacijskih študij in poroča strokovnim svetom in ministru ter strokovni javnosti.

Javni razvojno-raziskovalni zavodi, Zavod RS za šolstvo, Center RS za poklicno izobraževanje in Andragoški center Slovenije, imajo po zakonu dolžnost, da sistematično spremljajo učinke uvajanja novosti v proces vzgoje in izobraževanja. Njihova glavna naloga je, da spremljajo razvoj vrtcev in šol, jim dajejo strokovno oporo pri prenosu novih spoznanj v prakso in presojajo kakovost udejanjanja različnih praks. Center RS za poklicno izobraževanje v skladu z zakonom in sprejetimi merili kakovosti v poklicnem in strokovnem izobraževanju pripravlja nacionalna poročila o kakovosti v poklicnem in strokovnem izobraževanju.

Javni raziskovalni zavod Pedagoški inštitut izvaja temeljne, razvojne in aplikativne raziskave na vseh področjih vzgoje in izobraževanja.

Za zunanje preverjanje znanja, maturitetne izpite in druge izpite so pristojne državne komisije, ki jih imenuje minister, pristojen za izobraževanje:

• državna komisija za nacionalne preizkuse znanja v osnovni šoli,
• državna izpitna komisija za izvedbo praktičnega dela zaključnega izpita v poklicnem izobraževanju,
• državna komisija za poklicno maturo s predmetnimi komisijami in
• državna komisija za splošno maturo s predmetnimi komisijami.

Pristojnosti in naloge državnih komisij določajo Zakon o maturi, Zakon o osnovni šoli in Pravilnik o preverjanju znanja v osnovni šoli. Preverjanje znanja tujih jezikov za odrasle in preverjanje znanja za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije vodijo komisije, ki jih imenuje Državni izpitni center, osrednja institucija za zunanje preverjanje znanja v Sloveniji. Ta opravlja strokovno, tehnično in upravno delo za državne komisije.

Inšpektorat RS za šolstvo, organ v sestavi Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, je pristojen za inšpekcijski nadzor nad izvajanjem predpisov, ki urejajo vzgojo in izobraževanje v vrtcih, osnovnih, glasbenih, srednjih šolah, višjih strokovnih šolah ter zavodih za izobraževanje in usposabljanje otrok s posebnimi potrebami, organizacijah za izobraževanje odraslih in pri zasebnikih, ki izobražujejo po javno veljavnih programih. Njegovo organiziranost, področja nadzora in pristojnosti ureja Zakon o šolski inšpekciji.

Načini in metode zagotavljanja kakovosti

Notranje zagotavljanje kakovosti

Vsi vrtci in šole morajo v Sloveniji od leta 2008 izvajati redno samoevalvacijo. Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti s samoevalvacijo je po Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja zakonsko opredeljena dolžnost ravnateljev vseh šol in vrtcev.

Šola ali vrtec mora letno pripraviti poročilo o samoevalvaciji, ki ga obravnava in sprejme svet zavoda. Samoevalvacija kot proces na ravni institucije zakonsko ni natančno opredeljena (vsebina, struktura itd.). Pri izvedbi prihaja do razlikovanj med institucijami glede evalviranih področij, kazalnikov, metod evalvacije. Rezultati samoevalvacije so namenjeni razvoju šole oz. vrtca in se ne posredujejo na višje ravni oblasti. Šola lahko po lastni presoji objavi poročilo o samoevalvaciji na svoji spletni strani.

V okviru procesa letnega načrtovanja dela strokovni organi vrtcev in šol najmanj enkrat letno evalvirajo tudi uresničevanje letnega delovnega načrta. V praksi je samoevalvacijsko poročilo je pogosto priloga poročila o uresničevanju letnega delovnega načrta šoli, kar omogoča smiselno povezanost razvojnih in evalvacijskih procesov na šoli. Strokovni organi vrtcev in šol tako kritično vrednotijo vzgojno oziroma izobraževalno delo po oddelkih in za vrtec ali šolo kot celoto. Pri tem sodelujejo vsi zaposleni, starši in udeleženci izobraževalnega procesa. Pomembno vlogo imajo šolske svetovalne službe. Učiteljski zbor šole, svet staršev in svet šole enkrat letno obravnavajo poročilo šole, ocenijo rezultate in učinke programa in politike šole, oblikujejo mnenje k poročilu ter predlagajo spremembe. Na začetku naslednjega šolskega leta se spoznanja iz notranje evalvacije šole izrazijo v programu razvoja institucije in novem letnem delovnem načrtu. Za ugotavljanje kakovosti svojega dela šole uporabljajo tudi podatke nacionalnih in mednarodnih primerjalnih študij o dosežkih učencev. Vsaka šola je seznanjena z dosežki svojih učencev na nacionalnih preverjanjih znanja, na maturi ali poklicni maturi, s povprečji in najvišjimi dosežki na nacionalni ravni.

Po Zakonu o poklicnem in strokovnem izobraževanju morajo poklicne in strokovne šole zagotavljati kakovost ob upoštevanju evropskega okvira kakovosti poklicnega izobraževanja (EQAVET). Šole, ki izvajajo poklicno in strokovno izobraževanje, so edine, ki morajo imeti poseben organ, pristojen za spremljanje kakovosti, to so komisije za kakovost. Na predlog ravnatelja jih imenujejo sveti šol. Sestavljene so iz predstavnikov strokovnih delavcev šole, delodajalcev, dijakov in staršev. Pripravljati morajo letna poročila in jih objavljati na spletnih straneh šole. Ravnatelj je odgovoren (v sodelovanju s komisijo za kakovost) za izvedbo samoevalvacije, posredovanje poročila o samoevalvaciji Svetu zavoda ter objavo poročila o kakovosti oziroma o delu komisije za kakovost na spletni strani šole. Odgovoren je tudi za posredovanje podatkov Centru RS za poklicno in strokovno izobraževanje. Slednji jih uporabi za oblikovanje državnega poročila o kakovosti na področju strokovnega in poklicnega izobraževanja. Šolam daje oporo in jim pri ugotavljanju in zagotavljanju kakovosti svetuje, izdelal pa je tudi Priporočila šolam za izvajanje samoevalvacije.

V zadnjih desetletjih je bil razvoj procesov samoevalvacije in zmožnosti izobraževalnih institucij za njeno izvedbo podprt z različnimi projekti pod vodstvom strokovnih javnih zavodov s področja vzgoje in izobraževanja. Rezultati projektov so neobvezujoče usmeritve za izvajanje samoevalvacije, protokol in zbirka kazalnikov ter orodij, ki šole podpirajo pri bolj učinkovitem izvajanju procesa samoevalvacije ter usmerjajo k bolj poenotenem razumevanju kakovosti v vzgoji in izobraževanju.

Zunanje zagotavljanje kakovosti

Zunanje zagotavljanje kakovosti vrtcev in šol se izvaja na več načinov, kot so:

• zunanje preverjanje znanja,
• mednarodno primerjalno ugotavljanje dosežkov učencev na posamičnih področjih,
• nacionalne evalvacijske študije,
• poskusno uvajanje novosti,
• redno spremljanje kakovosti (sistema) vzgoje in izobraževanja s strani javnih razvojno-raziskovalnih zavodov
• presoja ustreznosti vzgojno-izobraževalnih programov,
• inšpekcijski nadzor.

Zunanje preverjanje znanja učencev osnovne šole in zaključni izpiti po 4-letnem srednješolskem izobraževanju so v pristojnosti državnih komisij in Državnega izpitnega centra. Za učence je obvezno je nacionalno preverjanje znanja (NPZ) po drugem obdobju (6. razred) in ob koncu osnovne šole (9. razred). Dosežki učencev na NPZ ne vplivajo na zaključne ocene v osnovni šoli. Namen nacionalnega preverjanja znanja je formativne narave, torej ponuditi učencem dodatne informacije o njihovem znanju. Učitelji lahko ugotovitve o dosežkih učencev na NPZ uporabijo za kakovostnejše poučevanje, sistem pa iz dosežkov učencev pridobi povratno informacijo o doseganju standardov znanj pri generacijah učencev. Dosežkov učencev niso v rabi za evalvacijo uspešnosti šol ali učiteljev. Šola lahko po lastni presoji objavi agregirane dosežke učencev.

Splošna matura in poklicna matura imata drugačen cilj – izpiti so hkrati kvalifikacijski in selekcijski. Omogočajo pridobiti srednješolsko izobrazbo in vpis v nadaljnji študij na terciarni ravni. Vsebino, pravice in obveznosti dijakov, sestavo in pristojnosti maturitetnih organov ter postopek in način opravljanja mature določa Zakon o maturi. Potek in način izvajanja je določen s pravilniki, ki jih izda minister, pristojen za izobraževanje. Konkretna izvedbena navodila predpišejo državne izpitne komisije.

Razvrščanje šol glede na dosežke učencev pri nacionalnem preverjanju znanja, maturi ali poklicni maturi je z zakonom prepovedano.

Državni izpitni center organizira tudi druga preverjanja znanja. Preverjanje znanja tujih jezikov, na primer, se opravlja po javno veljavnih učnih načrtih. Po uspešno opravljenem izpitu dobijo kandidati javno veljavno listino. Izpiti so pripravljeni ob upoštevanju priporočil Sveta Evrope. Naloge za zunanje preverjanje znanja pripravijo skupine strokovnjakov, ki jih sestavljajo učitelji tujih jezikov z jezikovnih šol in ljudskih univerz ter univerz. Pisne ovrednotijo pooblaščeni ocenjevalci. Ocenjevanje poteka po enotnih navodilih in enotnih merilih. Tako se zagotavlja ustrezen standard kakovosti znanja tujih jezikov v državi.

Mednarodno primerjalno ugotavljanje dosežkov učencev na posamičnih področjih (bralna pismenost, matematična, naravoslovna, državljanska, jezikoslovna, digitalna…) se izvaja s pomočjo cikličnih mednarodnih raziskav na velikih vzorcih pod vodstvom OECD in IEA. V Sloveniji je Pedagoški inštitut pristojen za izvedbo mednarodnih raziskav iz znanja učencev in dijakov.

Evalvacijske študije so praviloma dveletne. Svet za kakovost in evalvacije pripravlja predloge za evalvacijske teme in izbira študije, ki jih ministrstvo financira. Pedagoški inštitut kot koordinator evalvacijskih študij opravi potrebne postopke za izvedbo evalvacijske študije.

Poskusno izvajanje novosti spremljajo javni razvojno-raziskovalni zavodi. Minister lahko določi, da se novosti v programih, pri organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja pred uvedbo preverjajo na izbranih šolah in vrtcih s poskusom. Vpeljevanje, spremljanje in evalviranje novih vzgojno-izobraževalnih programov, novih programskih elementov in novosti poteka po postopkih, kot jih določa Pravilnik o posodabljanju vzgojno-izobraževalnega dela. Javni razvojno-raziskovalni zavodi zbirajo informacije o izvajanju novih programov in pomagajo reševati probleme neposredno v pedagoški praksi.

Redno spremljanje kakovosti vzgoje in izobraževanja izvajajo javni razvojno-raziskovalni zavodi na različnih ravneh izobraževanja.

Zavod RS za šolstvo je pristojen za obravnavo kakovosti v vrtcih, splošnih šolah in zavodih za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami.

Državni izpitni center vsako leto opravi analizo izpitnega uspeha učencev in dijakov, po predmetih, občinah in šolah. Podatki o učnem uspehu učencev in dijakov po šolah niso javni. Šole jih uporabljajo pri ocenjevanju dosežene kakovosti dela. Opravlja strokovno, tehnično in upravno delo za državne izpitne komisije ter sodeluje pri delu organov in raziskovalnih skupin, ki se ukvarjajo z ugotavljanjem in zagotavljanjem kakovosti v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah ter organizacijah za izobraževanje odraslih.

Center RS za poklicno in strokovno izobraževanje ugotavlja kakovost sistema poklicnega in strokovnega izobraževanja na podlagi predpisane metodologije kazalnikov, podatkov šol in drugih statističnih podatkov. Kazalnike kakovosti določi Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje. Center enkrat letno objavi celovito poročilo o kakovosti poklicnega in strokovnega izobraževanja. Pri tem uporablja zbrane podatke o kakovosti šol tako, da šol ni mogoče vrednostno razvrščati (razvrščati).

Pedagoški inštitut izvaja temeljne, razvojne in aplikativne raziskave na vseh področjih vzgoje in izobraževanja.

Ustreznost vzgojno-izobraževalnih programov presojajo pristojni strokovni sveti. Strokovni svet za splošno izobraževanje ima pooblastila na področju sprejemanja izobraževalnih programov na področju splošnega izobraževanja in predšolske vzgoje, vzgojnih programov domov za učence in dijaških domov, vzgojnih in posebnih program vzgoje in izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebam, Strokovni svet za poklicno in strokovno izobraževanje pa na področju sprejemanja izobraževalne programe poklicnega oziroma strokovnega izobraževanja.

Pristojni strokovni svet vodi tudi postopek za pridobitev javne veljavnosti programov zasebnih šol. Ugotavlja doseganje predpisanega izobrazbenega standarda predlaganega programa zasebne šole. Če program izpolnjuje standarde kakovosti, pridobi javno veljavnost, zasebna šola pa lahko udeležencem izobraževanja izdaja spričevala oziroma kvalifikacije z javno veljavnostjo.

Inšpekcijski nadzor nad vrtci in šolami izvaja šolski inšpektorat. Vsaj enkrat na vsakih 5 let mora v vrtcu oziroma šoli opraviti napovedano inšpekcijo. Na zahtevo učencev oziroma njihov staršev ali skrbnikov, sveta staršev, skupnosti učencev, dijakov oziroma študentov ali zaposlenih opravlja nenapovedane ali napovedane preglede. Če ugotovi pomanjkljivosti ali nepravilnosti, lahko pregled tudi ponovi. Cilj šolske inšpekcije je zagotoviti spoštovanje zakonitosti in s tem zavarovati pravice otrok in udeležencev izobraževanja. Področja nadzora so: organizacija, financiranje in izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov. Inšpektorji preverjajo izpolnjevanje pogojev za opravljanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti, skladnost organiziranja in izvajanja vzgojno-izobraževalnega dela s predpisi, zagotavljanje pravic udeležencev izobraževanja in pedagoškega osebja, izpolnjevanje zakonskih obveznosti osebja, vodenje pedagoške dokumentacije.