Splošna porazdelitev odgovornosti in organizacija na centralni ravni

Zakone in druge izvršljive predpise ter nacionalne programe sprejema Državni zbor, medtem ko podzakonske akte sprejemajo Vlada RS ali pristojna ministrstva.

Razvoj javnega sektorja urejajo resorske politike. Edina skupna značilnost celotnega javnega sektorja v Sloveniji je plačni sistem, ki je povezan s povezanim razredom javnih uslužbencev. V skladu s tem so izobraževalne oblasti zadolžene za politike upravljanja, organizacije in financiranja vzgoje izobraževanja.

V obdobju med letoma 2004 in 2012 so bile odgovornosti na krovni, centralni ravni porazdeljene med Ministrstvom za šolstvo in šport ter Ministrstvom za visokošolsko izobraževanje, znanost in tehnologijo. Leta 2012 sta se obe ministrstvi združili v Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Ministrstvo je neposredno odgovorno za načrtovanje, evalvacijo, analizo in izvajanje predpisov na vseh ravneh izobraževanja.

Poleg tega je Ministrstvo za družino, delo, socialne zadeve in enake možnosti odgovorno za zadeve, povezane s socialnim statusom učencev, dijakov, študentov in njihovih družin ter ima aktivno vlogo na področjih poklicnega izobraževanja in izobraževanja odraslih. Ministrstvo za finance je zadolženo za javno računovodstvo; upravlja državni proračun in javna naročila. Druga ministrstva sodelujejo pri razvoju in izvajanju politik na posameznih področjih, kot so oborožene sile, notranje zadeve, javna uprava, zdravje in kultura.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport izvaja politike izobraževanja in oblikuje nacionalne predpise in programe v sodelovanju s posvetovalnimi telesi:

• Strokovni svet RS za splošno izobraževanje
• Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje
• Strokovni svet RS za izobraževanje odraslih
• Svet RS za visoko šolstvo

Poleg tega je ministrstvo in drugim deležnikom v oporo strokovno znanje razvojno-raziskovalnih zavodov, kot so:

• Zavod RS za šolstvo,
• Center RS za poklicno izobraževanje,
• Andragoški center RS,
• Državni izpitni center,
• Pedagoški inštitut,
• Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja,
• Center šolskih in obšolskih dejavnosti,
• Šola za ravnatelje in
• Slovenski šolski muzej.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je sestavljeno iz vrste služb, direktoratov in resorjev, ki pokrivajo različna delovna področja, kot so:

• Direktorat za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo
• Direktorat za srednje in višje šolstvo
• Direktorat za znanost
• Direktorat za visoko šolstvo
• Direktorat za šport
• Urad za razvoj in kakovost izobraževanja
• Služba za mednarodno sodelovanje in evropske zadeve
• Direktorat za investicije
• Služba za izvajanje kohezijske politike
• Urad za UNESCO

Direktorat za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo, Direktorat za srednje in višje šolstvo ter Direktorat za izobraževanje odraslih in Direktorat za visoko šolstvo nadzirajo programe vzgoje in izobraževanja na posameznih ravneh formalnega izobraževanja, pripravljajo in izvajajo predpise na svojih zadevnih področjih, razvijajo strateška izhodišča za nacionalne politike ter pripravljajo nacionalne programe.

Direktorat za znanost opravlja naloge, kot so priprava temeljnih dokumentov za politike in zakone, ki urejajo znanost in raziskave, ki zagotavlja podrobno spremljanje raziskovalnih dejavnosti, načrtovanje ustreznih proračunov in izvajanje ustreznih aktivnosti, ki se financirajo iz evropske kohezijske politike.

Direktorat za šport je zadolžen za izvajanje Zakona o športu. To med drugim zajema pripravo izvedbenih predpisov, sofinanciranje športnih programov v javnem interesu ter spodbujanje delovanja profesionalnih in amaterskih športnih organizacij in društev.

Urad za razvoj in kakovost izobraževanja med drugim opravlja naloge, ki so povezane z delom vladnih strokovnih svetov za izobraževanje, s sodelovanjem v evropskem informacijskem omrežju Eurydice, z evalvacijo šolskega sistema, ter s pripravo podlag za razvojno-raziskovalno delo za vse ravni izobraževanja. Prav tako izvaja naloge, povezane z razvojem kadrov v šolstvu med drugim svetuje ravnateljem pri načrtovanju kadrov in kadrovskem razvoju, organizira in spremlja pripravništvo na področju vzgoje in izobraževanja, vodi postopke v zvezi s strokovnimi izpiti ter usklajuje in spremlja nadaljnje usposabljanje in izobraževanje kadrov v vzgoji in izobraževanju.

Služba za mednarodno sodelovanje in evropske zadevesodeluje pri pripravi krovnih sporazumov in programov. Med dugim tudi usmerja in usklajuje aktivnosti predstavnikov Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport v organih in institucijah EU, OECD ter drugih mednarodnih organizacij.

Direktorat za investicije nadzira naložbe, premoženje in pravna vprašanja javnih zavodov na področju vzgoje in izobraževanja, znanosti ter športa.

Služba za izvajanje kohezijske politike usklajuje načrtovanje in izvajanje kohezijske politike ministrstva, dejavnosti v zvezi z evropskim teritorialnim sodelovanjem in aktivnostmi v okviru finančnega mehanizma EEA in norveškega finančnega mehanizma.

Urad za UNESCO opravlja naloge v zvezi s sodelovanjem Slovenije z organizacijo UNESCO, uresničevanja poslanstva te organizacije v Sloveniji in sodeluje z nacionalnimi komisijami in organi iz drugih držav ter civilno družbo.

Urad RS za mladino ter Inšpektorat RS za izobraževanje in šport nista vključena v strukturo Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, vendar je ministrstvo zanju odgovorno kot za povezana organa.

• Urad RS za mladino v sodelovanju s Svetom Vlade RS pripravlja predpise in ukrepe na ravni politik za področje mladine. Spodbuja neformalno učenje za širitev kompetenc med prehodom iz otroštva v odraslost in razvija podporne mehanizme za aktivno udeležbo mladih.

• Inšpektorat za izobraževanje in šport spremlja izvajanje predpisov na vseh ravneh izobraževanja vse do višjega in visokošolskega izobraževanja (ISCED 6-8), vključno z izvajanjem izobraževalnih dejavnosti, organizacijskih zadev in porabo javnih sredstev.

Slovenija ni razdeljena v regije. Vseeno so bile agencije za regionalni razvoj ustanovljene v vseh statistično opredeljenih regijah z namenom spodbujanja regionalnega razvoja. Skupaj z občinami in poslovnimi subjekti imajo pomembno vlogo pri ustvarjanju enotnih regionalnih štipendijskih shem.

Predšolska vzgoja in šolstvo

Za vodenje in upravljanje predšolske vzgoje in šolskega izobraževanja je odgovorno Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. To vključuje pooblastila za financiranja izobraževalnih zavodov. Ministrstvo za družino, delo, socialne zadeve in enake možnosti je odgovorno za zadeve v zvezi s socialno ekonomskim položajem učencev in njihovih družin, vključno s politikami štipendiranja.

Direktorat za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo in Direktorat za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih sta odgovorna za ravni in vrste izobraževanja s svojega področja dela. Nadzirata izobraževalne programe, pripravljata in skrbita za izvajanje predpisov s svojega področja dela, ter razvijata nacionalne politike. Drugi direktorati in uradi, opisani v prejšnjem poglavju, opravljajo komplementarne vloge na svojih zadevnih področjih dela.

Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport je v oporo strokovno znanje Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje. Strokovni svet med drugim:

• sprejema programe za predšolsko vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami,
• določa urnike in kurikule za predmete v osnovni in glasbeni šoli,
• določa vsebino katalogov znanja za posamezne predmete, ki jih poučujejo srednje šole (gimnazije),
• določa kataloge znanja za izpite ob zaključku faz šolanja in maturo,
• potrjuje učbenike, ki se uporabljajo v programih splošnega izobraževanja
• ter preverja enakovrednost izobraževalnih standardov v programih izobraževanja zasebnih šol.

Drugi strokovni svet izvaja enake naloge na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja. Med drugim Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje:

• določa predmete in izpitne kataloge znanja za poklicno in strokovno izobraževanje,
• določa organizacijo izvajanja programov izobraževanja,
• skrbi za uradno priznanje programov poklicnega in strokovnega izobraževanja zasebnih šol,
• potrjuje učbenike za programe poklicnega in strokovnega izobraževanja,
• priporoča normative in standarde za šolsko opremo in šolske delavnice.

Šolska inšpekcija Inšpektorata za izobraževanje in šport spremlja izvajanje predpisov, vključno z izvajanjem izobraževalne dejavnosti, organizacijskimi zadevami ter porabo javnih sredstev.

Vlada ocenjuje uspešnost sistema vzgoje in izobraževanja z zunanjim preverjanjem ob koncu druge in tretje triade osnovne šole ter štiriletnega srednješolskega izobraževanja, in s pomočjo nacionalnih evalvacijskih študij. To vladi omogoča, da oceni učinek uvedenih ukrepov, zlasti z vidika kurikula. Vrtci in šole lahko povratne informacije uporabijo za samoocenjevanje in razvoj. Namen evalvacij ni razvrščanje vrtcev, šol ali učiteljev.

Slovenija tudi sodeluje v mednarodnih primerjalnih študijah (TALIS) in velikih mednarodnih preverjanjih znanja (PIRLS, PISA, ICCS). Vladi in drugim zadevnim institucijam to zagotavlja zunanje, primerljive informacije o sistemu vzgoje in izobraževanja ter njegovemu razvoju skozi čas.

Višje in visoko šolstvo

Upravljanje, vodenje in financiranje višjega strokovnega izobraževanja je v odgovornosti Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Ministrstvo je odgovorno tudi za postopke zagotavljanje kakovosti, akreditacije in evalvacije.

V okviru ministrstva Direktorat za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih in Direktorat za visoko šolstvo nadzirata izvajanje programov izobraževanja, pripravljata in izvajate predpise na svojih zadevnih področjih dela in razvijajo strateška izhodišča za nacionalne politike. Direktorat za visoko šolstvo med drugim vključuje Center ENIC-NARIC, ki je pristojen za ocenjevanje in priznavanje izobraževanja v Republiki Sloveniji. Drugi, v uvodu opisani direktorati so delno vključeni v področje višjega in visokega šolstva v skladu s svojimi, specifičnimi področji dela.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport prejema izhodišča od Sveta RS za visoko šolstvo. Med drugim svet sodeluje pri oblikovanju nacionalnega programa visokega šolstva, zagotavlja svetovanje v zvezi z zakonodajo, ki velja za visoko šolstvo ter razvoj tega področja, in oblikuje mnenja o nacionalnem okviru kvalifikacij. Poleg tega Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje sodeluje pri oblikovanju politik in zakonodaje na področju višjega šolstva.

V tem kontekstu sta še posebej pomembna dva druga posvetovalna organa, to sta Svet RS za znanost in tehnologijo ter Svet za študentske zadeve. Strokovne tehnične in administrativne naloge v zvezi z izvajanjem evropskega izobraževanja in usposabljanja ter študijsko mobilnostjo so v domeni Centra Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS). CMEPIUS je nacionalna agencija programa Erasmus+ in podeljuje številne štipendije, kot so CEEPUS, NFM/EEA, dvostranske štipendije in dotacije za študij slovenskega jezika.

Kakovost visokošolskih zavodov, študijskih programov in raziskovalnih, umetniških in strokovnih projektov presojajo visokošolski zavodi sami (s samoevalvacijo) in Nacionalna agencija RS za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS).

Enako kot pri nižjih ravneh izobraževanja, je socialno-ekonomski položaj študentov v domeni Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Med drugim je ministrstvo odgovorno za politike štipendiranja ter je ustanovitelj Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije. V okviru ministrstva obstaja tudi poseben sektor za vseživljenjsko učenje in štipendije, ministrstvo pa tudi sofinancira izredni študij in druge oblike vseživljenjskega učenja. Ministrstvo je odgovorno tudi za nacionalne poklicne kvalifikacije. Sistem omogoča kandidatom formalno priznanje spretnosti in znanja, ki so ga usvojili zunaj formalnega sistema visokega šolstva in ki je potrebno za učinkovito opravljanje poklicnih nalog. Drugo področje dela ministrstva je skrb za družine in invalide, kar vključuje študentske družine in družine invalidnih študentov.

Izobraževanje odraslih

Vlada je na centralni ravni odgovorna za splošni razvoj izobraževanja odraslih. Lokalne skupnosti na drugi strani ustanavljajo določene organizacije in zato nosijo z njimi povezane odgovornosti ustanovitelja. Za nadzor izobraževanja odraslih je zadolžen Inšpektorat RS za šolstvo in šport.

Na centralni ravni je glavna odgovornost za izobraževanje odraslih je v domeni Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter njegovih direktoratov za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih. Ministrstvo

• sprejema uradno priznane programe,
• določa zahteve in pogoje za osebje,
• določa materialne pogoje,
• vodi razvid uradno akreditiranih programov,
• sofinancira izvajanje programov in podpira aktivnosti v skladu z letnim programom izobraževanja odraslih.

Odločitve ministrstva na tem področju so podprte s strokovnim znanjem Strokovnega sveta RS za izobraževanje odraslih. Strokovni svet med drugim:

• pristojnemu ministru predlaga programe izobraževanja odraslih,
• ocenjuje programe izobraževanja za pridobitev uradno priznane izobrazbe, ki so prilagojeni odraslim,
• ustanavlja enakovredne izobraževalne standarde za izobrazbo,
• določa znanje v izpitnih katalogih,
• potrjuje učbenike in učna gradiva za programe izobraževanja odraslih.

Javni interes na področju izobraževanja odraslih določa nacionalni program. Vlada predlaga ta program po posvetovanju s Strokovnim svetom RS za izobraževanje odraslih. Nacionalni program sprejme Državni zbor, izvaja pa se na podlagi letnega programa, ki vključuje programe in aktivnosti, ki se financirajo iz državnega proračuna. Letne programe sprejema vlada, medtem ko jih izvajajo pristojna ministrstva.

Ministrstva dodelijo določene programe, vodijo razvid javnih izvajalcev izobraževanja odraslih, sklepajo pogodbe z izvajalci in zagotavljajo financiranje zavodom za izobraževanje odraslih, ki jih je ustanovila vlada.

Druga ministrstva, ki so odgovorna za določene vidike izobraževanja odraslih so:

• Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti,
• Ministrstvo za notranje zadeve,
• Ministrstvo za kulturo,
• Ministrstvo za zdravje ter
• Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Več podrobnosti v poglavju Izobraževanje in usposabljanje odraslih: Porazdelitev odgovornosti.