Evropska, globalna in medkulturna razsežnost v razvoju študijskih programov
Strategija internacionalizacije slovenskega visokega šolstva 2016–2020 (.pdf), ki nastajala v okviru projekta EHEA (Evropski visokošolski prostor), in jo je vlada sprejela poleti 2016, je med področja, ključna za uresničitev vizije razvoja internacionaliziranega visokošolskega prostora umestila tudi področje spodbujanje razvoja medkulturnih kompetenc:
"Slovenski visokošolski zavodi so odgovorni za razvoj medkulturnih in globalnih kompetenc diplomantov, ki jim bodo omogočale uspešno delovanje bodisi v lokalnem/nacionalnem okolju, vpetem v globalno okolje, bodisi neposredno v mednarodnem okolju. Slovenski visokošolski zavodi bodo zato ponudili kakovostno udejanjanje internacionaliziranega kurikula, zlasti sistematično vključevanje medkulturne dimenzije v vse študijske programe in discipline na vseh študijskih stopnjah in področjih. To bo dopolnjevala tudi kakovostna ponudba študijskih programov, modulov in predmetov v tujem jeziku. … Čeprav je mobilnost najbolj učinkovit način internacionalizacije študija, je treba upoštevati dejstvo, da samo majhen odstotek študentov in akademskega osebja dejansko odide na mobilnost. Zato so širjenje obzorja večine študentov in akademskega osebja, njihovih medkulturnih in globalnih spretnosti ter razvoj mehkih kompetenc pogojeni (predvsem) s kakovostno, strukturirano, integrirano in sistematično organizirano študijsko izkušnjo, vpeto v internacionaliziran kurikul in koncept internacionalizacije doma."
V strategiji sta opredeljena dva cilja na področju spodbujanja razvoja medkulturnih, socialnih in državljanskih kompetenc študentov in visokošolskega osebja:
- umestitev medkulturnih kompetenc in internacionaliziranih učnih izidov v študijske programe in
- odprava administrativnih ovir pri akreditaciji mednarodnih skupnih študijskih programov in študijskih programov, ki vodijo do več diplom.
Dejavnosti projekta EHEA, ki ga je v sodelovanju z ministrstvom za izobraževanje izvajal Center za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS), so bile med drugim usmerjene v internacionalizacijo študijskega programa ali vključevanje mednarodne in medkulturne razsežnosti v študijski proces za vse študente v domačem študijskem okolju. Pri tem je zelo pomembno pomensko ustrezno zapisovanje in oblikovanje splošnih kot tudi t. i. internacionaliziranih učnih izidov. CMEPIUS je usposobil nacionalne svetovalce za internacionalizacijo študijskega programa in v sodelovanju z njimi pripravil program in gradiva za nadaljnja usposabljanja in svetovanja predvsem visokošolskemu učnemu osebju in tudi podpornemu osebju v mednarodnih pisarnah.
Septembra 2017 je izšel tudi priročnik za visokošolske učitelje in podporno osebje z naslovom "Internacionalizacija kurikuluma – Vključevanje mednarodne in medkulturne razsežnosti v študijski proces" (.pdf).
Partnerstva in povezovanje v omrežja
Mednarodna strateška partnerstva, ki nastajajo v okviru evropskega programa Erasmus+ v dejavnsotih Ključnega ukrepa 2, so eno pomembnejših orodij mednarodnega povezovanja slovenskih visokošolskih institucij. Gre za projekte, ki so namenjeni razvoju pobud, obravnavi enega ali več področij izobraževanja, usposabljanja in mladine, ter spodbujanju inovacij, izmenjav izkušenj in strokovnega znanja med različnimi vrstami organizacij, ki delujejo na omenjenih področjih. Dejavnosti lahko vključujejo: razvijanje, preizkušanje in uvedbo inovativnih pristopov in praks za študijske programe, študente, osebje in visokošolske institucije; pospeševanje priznavanja in certificiranja spretnosti in kompetenc; dejavnosti usposabljanja, poučevanja in učenja kot so intenzivni študijski programi, kombinirana mobilnost študentov, skupna usposabljanja zaposlenih ter poučevanje in usposabljanje. Slovenske visokošolske institucije so vključene v več kot 125 projektov na področju visokega šolstva, bodisi kot koordinatorji bodisi kot partnerji v projektu. Oba decentralizirana ključna ukrepa izvaja Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS).
Slovenske visokošolske institucije so aktivne tudi v akcijah Ključnega ukrepa 2, ki jih koordinira Izvajalska agencija za kulturo, izobraževanje in avdiovizualno politiko, to so:
- koalicije znanja (Knowledge Alliances),
- koalicije sektorskih spretnosti (Sector Skills Alliances),
- krepitev zmogljivosti institucij na področju visokošolskega izobraževanja in mladine (Capacity Building projects).
Po sklepih vrha v Gottteborgu 2017 je Evropska Komisija v program Erasmus+ vključila novo pobudo Evropske univerze, cilj katere je vzpostavitev mrež univerz iz vse EU, ki bodo omogočale študentom pridobiti diplomo s kombiniranim študijem v več državah EU in s tem prispevale k mednarodni konkurenčnosti evropskih univerz. Med 17 odličnih "evropskih univerz" na centraliziranem evropskem razpisu leta 2019 se je kot koordinatorica projekta European Universities Transforming to an Open, Inclusive Academy for 2050 skupaj s partnerskimi visokošolskimi institucijami s Švedske, Velike Britanije, Španije in Francije uvrstila tudi Univerza v Ljubljani in pridobila skoraj 5 milijonov evrov za projekt vzpostavitve evropske univerze.
Sodelovanje v mednarodnih mrežah visokošolskih institucij omogoča tudi program CEEPUS (Central European Exchange Program for University Studies), ki ga prav tako izvaja CMEPIUS. Gre za regionalni program, ki je pričel delovati marca 1995. Cilj programa je vzpostaviti in spodbujati mobilnosti študentov in profesorjev med sodelujočimi državami ter izkoristiti prijateljske povezave in možnosti za oblikovanje skupnih študijskih programov. V programu CEEPUS sodeluje preko 700 visokošolskih institucij iz naslednjih držav: Albanija, Avstrija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Češka, Črna Gora, Hrvaška, Kosovo, Madžarska, Severna Makedonija, Poljska, Romunija, Slovaška, Slovenija in Srbija. CEEPUS deluje na osnovi mrež, ki jih ustanovijo univerza, fakulteta ali njihovi oddelki za določena področja.