V vseh vrtcih, osnovnih in srednjih šolah dela svetovalna služba. Svetovalni delavci so lahko psihologi, pedagogi, socialni pedagogi, socialni delavci, specialni in rehabilitacijski pedagogi ter inkluzivni pedagogi. Njihova temeljna naloga je sodelovanje pri celostnem reševanju pedagoških, psiholoških in socialnih težav otrok v vrtcu oziroma šoli. Pomagajo in sodelujejo z vsemi udeleženci učnega procesa, starši otrok ter po potrebi tudi z ustreznimi zunanjimi ustanovami. Pomagajo posameznikom in skupinam v vrtcu oziroma šoli, da bi zagotovili optimalni razvoj vseh otrok, ne glede na osebne okoliščine ali socialno-ekonomski ali kulturni položaj.
Opredelitev ciljnih skupin
V predpisih so opredeljene naslednje skupine otrok, učencev ali dijakov, ki zaradi osebnih, socialno-ekonomskih ali kulturnih okoliščin, v vrtcu ali šoli potrebujejo pomoč oziroma posebne ukrepe:
- pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti imajo na območjih, kjer živita manjšini, ustavno pravico, da se izobražujejo v svojem jeziku in da oblikujejo in razvijajo vzgojo in izobraževanje, natančneje pa so pravice opredeljene v Zakonu o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja;
- pripadniki romske skupnosti so kot posebna skupina, katere posebne pravice se urejajo z zakonom, opredeljeni že v Ustavi RS, uresničevanje posebnih pravic pa natančneje ureja Zakon o romski skupnosti v Republiki Sloveniji, na področju vzgoje in izobraževanja pa to urejata še Zakon o vrtcih in Zakon o osnovni šoli;
- migranti (tujci): Priseljence v Republiki Sloveniji lahko glede na definicijo v Strategiji za vključevanje otrok, učencev in dijakov migrantov v vzgojo in izobraževanje (2007) razdelimo v več skupin:
- nekdanji priseljenci, ki imajo slovensko državljanstvo;
- osebe, ki nimajo slovenskega državljanstva, s pridobljenim dovoljenjem za stalno ali začasno prebivanje v Sloveniji;
- prosilci za mednarodno zaščito in osebe z mednarodno zaščito;
- državljani držav članic Evropske unije;
- otroci slovenskih izseljencev in zdomcev (s slovenskim državljanstvom ali brez slovenskega državljanstva), ki so se vrnili v domovino.
- učenci z učnimi težavami imajo na podlagi določb Zakona o osnovni šoli pravico do prilagoditve pouka; to so učenci, ki brez prilagoditev metod in oblik dela pri pouku težko dosegajo standarde znanja;
- otroci na zdravljenju v bolnišnici imajo lahko na podlagi Zakona o vrtcih in Zakona o osnovni šoli lahko predšolsko vzgojo in osnovnošolsko izobraževanje v bolnišnici;
- otrokom iz socialno-ekonomsko manj spodbudnih okolij skladno s cilji vzgoje in izobraževanja, navedenimi v Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, vrtci in šole pomagajo in jih podpirajo.
Posebni ukrepi pomoči
Pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti
- Učni jezik v šolah in vrtcih, namenjenih pripadnikom italijanske narodne manjšine na narodno mešanem območju slovenske Istre je italijanščina, slovenščina je učni predmet.
- V Prekmurju, kjer poleg večinskega slovenskega prebivalstva živijo tudi pripadniki madžarske skupnosti, pouk v vrtcih in šolah poteka sočasno v slovenščini in madžarščini (dvojezični vrtec oziroma dvojezična šola).
- Vzgojno-izobraževalni programi so prilagojeni (predmetniki, učni načrti, katalogi znanja).
- Šole izdajajo dvojezična spričevala in druge listine.
- V oddelkih vrtca sta sočasno dve vzgojiteljici 6 ur dnevno.
- Zaradi prilagoditve predmetnika (dodatni predmet) je tedenska obremenitev učencev oziroma dijakov lahko za dve uri večja kot v večinskih šolah.
- V osnovnih in srednjih šolah veljajo za oblikovanje oddelkov in skupin ugodnejši normativi kot za večinske šole.
- V prvih treh razredih dvojezične osnovne šole sta pri pouku ves čas prisotna dva učitelja, eden govori slovensko, eden madžarsko.
Pripadniki romske skupnosti
- Za vzgojo in izobraževanje Romov je bila 2004 sprejeta in 2011 dopolnjena Strategija vzgoje in izobraževanja Romov v republiki Sloveniji.
- Sprejet je dodatek h kurikulumu za vrtce za delo z otroki Romov ter navodila za izvajanje programa osnovne šole za učence Rome.
- Romi so v vrtce vključeni na tri načine: večina je v navadnih oddelkih; vrtec lahko oblikuje oddelek samo za romske otroke ali pa »romski« oddelki delujejo v naseljih, kjer živijo Romi.
- V oddelkih vrtca velja za oddelke, v katerih so vključeni Romi, ugodnejše razmerje otroci – odrasli (1. starostno obdobje 4 otroci na 1 odraslega, v 2. starostnem obdobju pa 7 otrok na odraslega);
- Romska kultura je eden izmed izbirnih predmetov v osnovni šoli.
- V osnovnih šolah veljajo za oblikovanje oddelkov, v katerih so vsaj trije učenci Romi, ugodnejši normativi kot za navadne oddelke (največ 21 učencev).
- Več časa sta v oddelku 1. razreda osnovne šole pri pouku dva učitelja.
- Osnovna šola lahko zaposli dodatnega učitelja ali svetovalnega delavca, ki je učencem Romom na voljo za učno in drugo pomoč; šola, ki jo obiskuje več kot 45 učencev Romov, ima lahko 2 dodatna pedagoška delavca.
- Po posebnem projektu se v vrtce in osnovne šole uvaja romski pomočnik; praviloma je Rom in pomaga otrokom prebroditi čustvene in jezikovne ovire ter je most med vrtcem oziroma šolo ter romsko skupnostjo.
Učenci z učnimi težavami
- Osnovna šola učencem prilagodi metode in oblike dela pri pouku ter jim omogoči vključitev v dopolnilni pouk in druge oblike individualne in skupinske pomoči.
- Strokovni svet za splošno izobraževanje je leta 2008 sprejel koncept dela Učne težave v osnovni šoli.
Migranti (tujci)
- Na osnovi strategije za vključevanje otrok migrantov v sistem vzgoje in izobraževanja, sprejeta je bila leta 2007, so bile leta 2009 sprejete in leta 2011 dopolnjene Smernice za izobraževanje otrok tujcev v vrtcih in šolah; opredeljujejo strategije, prilagoditve za delo in načine sodelovanja ter vključevanja otrok migrantov in njihovih staršev; njihov namen je pomagati vrtcem in šolam pri načrtovanju vzgojno-izobraževalnega dela z otroki tujci;
- Begunci so pri predšolski vzgoji, osnovnošolskem, srednješolskem, visokošolskem izobraževanju izenačeni s slovenskimi državljani.
- V vrtcih v skladu s kurikulumom vzgojitelji za otroke, katerih materni jezik ni slovenščina, izvajajo dejavnosti, s katerimi razvijajo govorno zmožnost v slovenskem jeziku.
- Šole za učence, katerih materni jezik ni slovenski jezik, in za dijake migrante ob vključitvi v šolo izvajajo pouk oziroma tečaj slovenščine.
- Učencem migrantom osnovna šola lahko v dogovoru s starši prilagodi načine in roke za ocenjevanje znanja, število ocen; znanje učitelji lahko ocenjujejo glede na učenčev napredek; prilagoditve se upoštevajo največ dve šolski leti. Učenec je lahko ob koncu pouka v šolskem letu, v katerem se prvič vključi v osnovno šolo v Republiki Sloveniji, neocenjen iz posameznih predmetov in kljub temu napreduje v naslednji razred;
- Za srednje šole je sprejet učni načrt za tečaj slovenščine za dijake tujce in pravilnik, ki ureja organizacijo in izvedbo intenzivnega tečaja slovenščine in dodatnih ur slovenščine za dijake, katerih materni jezik ni slovenski ali niso končali osnovnošolskega izobraževanja v Republiki Sloveniji.
- Učenci in dijaki, prosilci za azil, prejmejo v šoli brezplačno malico, iz učbeniškega sklada si lahko brezplačno izposodijo učbenike.
- Ministrstvo, pristojno za izobraževanje, v dogovoru z državo izvora tujcev že vrsto let podpira izvajanje dopolnilnega pouka maternih jezikov in kultur za otroke, ki prebivajo v Sloveniji in njihov materni jezik ni slovenski jezik, v osnovnih šolah.
- Ministrstvo za notranje zadeve je pripravilo spletni portal z informacijami, ki jih tujci potrebujejo za življenje in delo v Sloveniji, kjer so dostopne tudi vse informacije o brezplačnih programih učenja slovenskega jezika in seznanjanja s slovensko zgodovino, kulturo in ustavno ureditvijo za državljane tretjih držav.
- Otrokom migrantom pomagajo tudi društva in druge nevladne organizacije: npr. Slovenska filantropija, ki ponuja dva programa namenjena migrantom, in sicer program Pomoč migrantom in podpora pri integraciji ter program Mladi migranti migrantom svetuje. Programi nudijo psihosocialno pomoč, pomoč pri integraciji, zagovorništvu, skrbništvu v primeru mladoletnikov brez spremstva in drugo.
Otroci na zdravljenju v bolnišnici
- Vzgojno-izobraževalno delo v bolnišnicah poteka v manjših skupinah ali individualno.
- V bolnišničnih oddelkih predšolske vzgoje se izvaja kurikulum večinskih vrtcev.
- Pouk po programu osnovne šole je v bolnišničnih šolskih oddelkih dopolnjen s podporno-sprostitvenimi oziroma terapevtskimi dejavnostmi, ki preprečujejo negativne posledice hospitalizacije in omogočajo otroku, da laže sprejema bolezen in bivanje v bolnišnici.
- Pedagoško osebje v bolnišničnih oddelkih sodeluje z zdravniki in drugim medicinskim osebjem bolnišnice ter s starši in z matično šolo oziroma vrtcem otroka.
- Učitelj bolnišničnega oddelka posreduje matični šoli pedagoško poročilo o učencu in svetuje o vzgojno-izobraževalnem delu po odpustu iz bolnišnice.
- V dogovoru z dijakovo matično šolo in z individualiziranim načrtom, ki ga le-ta pripravi, se v bolnišnici organizira in izvaja: individualno učno pomoč dijakom, druge oblike vzgojno-izobraževalnega dela in svetovalno delo.
- Delo v bolnišničnih oddelkih poteka skladno s Konceptom vzgojno-izobraževalnega dela za učenke in učence ter dijakinje in dijake, ki so na zdravljenju v bolnišnici, ki ga je potrdil Strokovni svet RS za splošno izobraževanje v letu 2013.
Otroci iz socialno-ekonomsko manj spodbudnih okolij
- Otrok, za katerega starši predložijo potrdilo centra za socialno delo o ogroženosti zaradi socialnega položaja družine, ima prednost pri sprejemu v vrtec.
- Svetovalna služba v vrtcu ali šoli pomaga pri iskanju in zagotavljanju mogočih oblik podpore in pomoči družinam otroka, učenca oziroma dijaka (npr. pomoč pri iskanju štipendije, reševanju finančnih težav, organizaciji učnega prostora v šoli, zagotavljanju učbenikov in šolskih potrebščin, organizaciji in koordinaciji dodatne pomoči učencem, ki jim starši ne morejo pomagati).
- Šola učencem lahko zagotovi individualno oziroma skupinsko pomoč.
- Vrtec in šola sodelujeta s pristojnim centrom za socialno delo.