Javno subvencionirani programi izobraževanja odraslih v Sloveniji vključujejo:

• programe, ki razvijajo temeljno znanje in spretnosti;
• programe, ki so usmerjeni v pridobivanje formalnih izobraževalnih kvalifikacij;
• programe za brezposelne ali tiste, katerih zaposlitev je ogrožena;
• ter splošno neformalno izobraževanje odraslih.

Pomemben okvirni program, ki je bil razvit na nacionalni ravni, je "Usposabljanje za življenjsko uspešnost". Ta okvirni program je usmerjen v zviševanje pismenosti med odraslimi, krepitev socialnih veščin in spodbujanje aktivnega državljanstva. Trenutno v tem okviru poteka pet konkretnih programov. Drugi programi na tem področju vključujejo računalniško pismenost, projektno učenje za mlade in jezikovne programe, pa tudi izobraževalne programe, ki so namenjeni migrantom.

Izobraževanje in usposabljanje odraslih za trg dela je zagotovljeno preko Zavoda za zaposlovanje, ki se osredotoča na prijavljene iskalce zaposlitve.

Poleg omenjenih programov so že več let in stalno iz javnih sredstev financirane tudi tri oblike splošnega neformalnega izobraževanja odraslih, in sicer študijski krožki, središča za samostojno učenje in borza znanja.

Odrasli lahko dosežejo tudi vse stopnje formalne izobrazbe.

Programi za dvig temeljnega znanja in spretnosti

Z javnimi sredstvi je bilo na lokalni in nacionalni ravni razvitih več programov, ki pokrivajo temeljno znanje in spretnosti. Pomemben okvirni program, ki je bil razvit na nacionalni ravni, je "Usposabljanje za življenjsko uspešnost". Ta okvirni program je usmerjen v zviševanje pismenosti med odraslimi, krepitev socialnih veščin in spodbujanje aktivnega državljanstva. Trenutno v tem okviru poteka pet konkretnih programov (podrobnosti spodaj), in sicer: "Beremo in pišemo skupaj", "Most do izobrazbe", "Izzivi podeželja", "Moj korak" in "Jaz in moje delovno mesto". Vsi se financirajo iz državnega proračuna in Evropskega socialnega sklada in so za udeležence brezplačni.

• Beremo in pišemo skupaj je program družinskega opismenjevanja, namenjen staršem osnovnošolskih otrok. Program se je začel izvajati leta 2003. Vanj se lahko vpišejo starši z otroki, ki obiskujejo nižje razrede osnovne šole ali razrede prvega triletja devetletke. Cilj programa je razvijanje temeljnih spretnosti na ravni, ki ustreza potrebam staršev v vsakdanjem življenju in za pomoč otroku pri opismenjevanju. To vključuje pridobivanje temeljnega znanja in spretnosti, socialnih spretnosti, usposabljanje za vseživljenjsko učenje in aktivno državljanstvo. Program traja 75 ur in ne vodi do formalnega potrdila ali kvalifikacije. Običajno program izvajajo javne institucije za izobraževanje odraslih na lokalni ravni. V letu 2012 (zadnji dostopni podatki) se je v ta program vpisalo 284 sodelujočih (vir: Zbirka podatkov o izobraževanju odraslih, ki jo financira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in z njo upravlja Andragoški center).
• Most do izobrazbe je program opismenjevanja, ki zagotavlja podporo odraslim pri vnovičnem vključevanju v formalno izobraževanje. Ciljna skupina so manj izobraženi odrasli, ki so se šolali deset let ali manj in želijo nadaljevati šolanje ali se že izobražujejo. Cilj programa je omogočiti, da bi posamezniki, ki se vključujejo v nadaljnje formalno strokovno izobraževanje, obnovili ali pridobili temeljno znanje in spretnosti, ki jim omogočajo lažje obvladovanje nove učne snovi. Cilji programa zajemajo pridobivanje temeljnega znanja in spretnosti, socialnih spretnosti, usposabljanje za vseživljenjsko učenje in aktivno državljanstvo. Običajno program izvajajo javne institucije za izobraževanje odraslih na lokalni ravni. V letu 2012 (zadnji dostopni podatki) se je v ta program vpisalo 344 sodelujočih (vir: Zbirka podatkov o izobraževanju odraslih, ki jo financira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in z njo upravlja Andragoški center).
• Izzivi podeželja je program opismenjevanja, ki je bil oblikovan posebej za podeželjska okolja. Ciljno skupino predstavljajo manj izobraženi odrasli (deset ali manj let šolanja), pretežno prebivalci podeželja, ki so motivirani za pridobitev temeljnih spretnosti in novih znanj, za izboljšanje svojega ekonomskega in socialnega položaja na podeželju ter za izvajanje dejavnosti na podeželju (osebno dopolnilno delo ali dopolnilne dejavnosti na kmetiji). Cilj programa je omogočiti vključenim udeležencem pridobitev temeljnih znanj in spretnosti, s katerimi bodo lažje prepoznavali in vrednotili lastne potenciale ter možnosti podeželskega okolja z namenom izboljšanja svojega ekonomskega in socialnega položaja. V 120 urah programa, ki se običajno zvstijo v treh mesecih, udeleženci pridobivajo temeljno znanje in spretnosti ter socialne spretnosti in se usposabljajo za vseživljenjsko učenje ter aktivno državljanstvo. Pomemben cilj programa je tudi motiviranje udeležencev za pridobivanje novih znanj za izvajanje dejavnosti na podeželju (bodisi v povezavi z osnovno ali dopolnilno dejavnostjo na kmetiji). V letu 2012 se je v program vpisalo 191 udeležencev (vir: Zbirka podatkov o izobraževanju odraslih, ki jo financira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in z njo upravlja Andragoški center).
• Program Moj korak je namenjen odraslim, ki v vsakdanjih življenjskih situacijah potrebujejo pomoč za doseganje večje samostojnosti in socialne vključenosti, za bolj samostojno in bolj kakovostno življenje pa potrebujejo tudi boljše obvladanje temeljnih spretnosti. V ciljni skupini so zajete tudi odrasle osebe s posebnimi potrebami, ki so zaključile ali prekinile izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo ali prilagojene izobraževalne programe. Cilj programa je obnavljanje in pridobivanje temeljnega znanja in spretnosti, kar bi udeležencem omogočalo lažje obvladovanje situacij v vsakdanjem življenju, večjo samostojnost in odgovornost v življenju, vključevanje v različne družbene dejavnosti in dvig samozavesti ter tudi dvig kakovosti življenja. Cilji programa se uresničujejo s pridobivanjem temeljnega znanja in spretnosti, socialnih spretnosti ter z usposabljanjem za vseživljenjsko učenje in aktivno državljanstvo. Program poteka od šest do osem mesecev in obsega 120 ur. Izvaja se za skupine 10-12 udeležencev. Poleg učitelja je v vsaki skupini prisoten tudi specialni in rehabilitacijski pedagog oz. defektolog. V letu 2012 se je v program vključilo 138 udeležencev (vir: Zbirka podatkov o izobraževanju odraslih, ki jo financira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in z njo upravlja Andragoški center).
• Jaz in moje delovno mesto je program usposabljanja na delovnem mestu, ki poteka od leta 2005. Njegov namen je okrepiti temeljno znanje in spretnosti nizko izobraženih zaposlenih (do 10 let končane formalne izobrazbe). Ciljne skupine so zaposleni na enostavnih, na manj in srednje zahtevnih ter zahtevnih delih; zaposleni na delovnih mestih, ki se ukinjajo zaradi spremembe tehnologije in prenosa proizvodnje na območja s cenejšo delovno silo; ter zaposleni, ki želijo pridobiti osnovnošolsko ali poklicno izobrazbo. Cilji programa zajemajo razvijanje temeljnih zmožnosti na naslednjih področjih: sporazumevanje v slovenskem in tujem jeziku; matematika; človek, okolje, znanost in tehnologija; informacijsko-komunikacijska tehnologija; socialne spretnosti; aktivno državljanstvo; in zmožnost učiti se učiti. Nekateri od standardov programa – npr. sporazumevanje v slovenskem jeziku in matematika – so enaki tistim ki veljajo v osnovni šoli za odrasle ter v programih nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja. Enakovrednost standardov je uradno potrdil Strokovni svet za splošno izobraževanje, omogoča pa, da tisti, ki program uspešno končajo, lahko opravljene predmete prenesejo v programe formalnega izobraževanja. Program traja 350 ur in poteka do devet mesecev po vnaprej določenem urniku več dni v tednu, vendar ne več kot 12 ur tedensko. Priporočena je tečajna oblika izvedbe, ki pa se v določenih primerih lahko tudi kombinira s samostojnim učenjem ali z učenjem ob konzultacijah v manjših skupinah in podskupinah. Te programe običajno izvajajo javne organizacije za izobraževanje odraslih, ki jih ustanovijo lokalne skupnosti. V letu 2012 (zadnji dostopni podatki) je v tem programu sodelovalo 95 udeležencev (vir: Zbirka podatkov o izobraževanju odraslih, ki jo financira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in z njo upravlja Andragoški center).

Na voljo so še drugi programi za odrasle, ki se izvajajo zunaj okvira Usposabljanja za življenjsko uspešnost, na primer računalniško opismenjevanje in projektno učenje ter jezikovni programi.

• Program Računalniška pismenost za odrasle poteka od leta 2005. Temeljni namen programa je popularizirati in spodbuditi splošno računalniško pismenost med odraslimi, omogočiti vsem kar najbolje uporabljati osebni računalnik in spoznati prednosti njegove uporabe ter ponuditi osnovno računalniško usposabljanje, ki bo omogočilo aktivno vlogo v informacijski družbi vsem ne glede na starost ali doseženo izobrazbo. Ciljna skupina programa so odrasli, ki računalnika še niso uporabljali in si želijo pridobiti temeljno znanje za delo z njim za potrebe poklicnega dela in vsakdanjega življenja. Udeleženci v programu spoznajo osnovne komponente računalnika in nekatere osnovne pojme informacijske tehnologije. Poleg tega se naučijo uporabljati osnovne funkcije osebnega računalnika in operacijskega sistema; upravljati z nosilci podatkov in datotekami; pisati, oblikovati in tiskati besedilo; ter uporabljati glavne spletne storitve in elektronsko pošto. Program obsega 60 ur organiziranega izobraževanja, ki je financirano iz državnega proračuna. Vsebino in pravila programa je razvil Strokovni svet za izobraževanje odraslih. Certifikat, ki je izdan ob uspešnem dokončanju programa, se lahko uporabi v nižjem poklicnem izobraževanju, vendar v splošnem ni namenjen pridobivanju formalnih kvalifikacij. Leta 2012 je program pritegnil 1745 udeležencev (vir: Zbirka podatkov o izobraževanju odraslih, ki jo financira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in z njo upravlja Andragoški center).
• Projektno učenje za mlajše odrasle – PUM je program, ki je bil razvit na nacionalni ravni, in poteka od leta 1999. Ciljna skupina so mlajši odrasli (od 15 do 25 let), ki niso zaključili osnovnega ali srednjega izobraževanja in niso zaposleni. Namen programa je spodbuditi udeležence, da se ponovno vključijo v formalno izobraževanje in izboljšajo svoje možnosti na trgu dela. Program kombinira različne pristope in krepi motivacijo za vpeljavo sprememb v življenjih udeležencev, krepi temeljna znanja in zmožnosti, zagotavlja karierno orientacijo in podporo pri snovanju strategije za življenjsko uspešnost. Program mdr. krepi socialne spretnosti; sporazumevanje v slovenščini; matematično znanje; računalniško in medijsko pismenost; ter spretnosti, potrebne za trajnostni razvoj. Program se običajno izvede v 10 mesecih organiziranega projektnega dela (en dan na teden). Udeležba v programu, ki je financiran iz državnega in evropskega proračuna, je brezplačna. Leta 2012 se je v program vključilo 297 udeležencev (vir: Zbirka podatkov o izobraževanju odraslih, ki jo financira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in z njo upravlja Andragoški center), leta 2013/2014 pa 197 (vir: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport; neobjavljeni podatki).
• Javno veljavni jezikovni programi za odrasle potekajo od leta 1999. Leta 2005 je ponudbo angleščine, francoščine, italijanščine in nemščine dopolnil madžarski jezik. Programi se lahko izvajajo kot celoviti tečaji, v obliki seminarjev, modularno, kot individualno vodeno izobraževanje s pomočjo mentorja ali kot učenje na daljavo. Vsak jezikovni program traja od 500-550 ur (300 osnovni nivo, 200-250 višji nivo).

Poleg navedenih obstajajo tudi programi izobraževanja odraslih, ki so posebej namenjeni migrantom.

• Program Slovenščina za tujce se je začel izvajati leta 2000. Glavni cilj programa je razviti zmožnost sporazumevanja v slovenskem jeziku. Celotni program traja 500 ur (250 za osnovni, 125 za srednji in 125 za višji nivo). Ciljna skupina so osebe, ki potrebujejo potrdilo o znanju slovenščine za potrebe dela ali izobraževanja ali za pridobitev slovenskega državljanstva. Do brezplačne udeležbe v programu, ki se financira iz državnih in evropskih javnih sredstev, so upravičeni državljani tretjih držav, ki:
  1. v Republiki Sloveniji prebivajo na podlagi dovoljenja za stalno prebivanje, in njihovi družinski člani, če imajo v Republiki Sloveniji izdano dovoljenje za prebivanje z razlogom združitve družine,
  2. imajo v Republiki Sloveniji izdano dovoljenje za začasno prebivanje, pri čemer je veljavnost tega dovoljenja in veljavnost prejšniih dovoljenj za začasno prebivanje neprekinjeno vsaj 24 mesecev, in njihovi druužinski člani, če imajo v Republiki Sloveniji izdano dovoljenje za prebivanje z razlogom združitve družine; v 24-mesečno veljavnost dovoljenja se šteje tudi čas prebivanja na podlagi potrdila o vloženi prošnji za podaljšanje ali izdajo nadaljnjega dovoljenja za začasno prebivanje,
  3. so družinski člani slovenskega državljana ali državljana Evropskega gospodarskega prostora in v Republiki Sloveniji prebivajo na podlagi dovoljenja za prebivanja družinskega člana. Po podatkih Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport je leta 2013/14 v programu sodelovalo 514 oseb.
• Začetna integracija priseljencev poteka od leta 2011. Ciljna skupina so priseljenci (tujci), ki imajo dovoljenje za stalno ali začasno bivanje ali so v postopku pridobivanja tega dovoljenja, ter njihovi družinski člani. V 180 urah (dva modula: 60 in 120 ur) program udeležencem zagotovi osnovne zmožnosti sporazumevanja v slovenščini in predstavi osnovne informacije o zgodovini, kulturi in zakonodaji Republike Slovenije. Program se osredotoča na praktično znanje za delovna mesta, informacije o socialnem in zdravstvenem zavarovanju, izobraževanju, gospodarstvu, družabnem in javnem življenju, okolju itd. Začetno integracijo priseljencev financirajo državna in evropska javna sredstva, zato je udeležba brezplačna. Po podatkih Ministrstva za izobraževanja, znanost in šport je leta 2013/14 v programu sodelovalo 900 udeležencev.

Programi za pridobitev formalne izobrazbe v času odraslosti

Odrasli lahko pridobijo vse stopnje formalne izobrazbe. Lahko se vpišejo v osnovne in srednje šole, pa tudi v višje stopnje izobraževanja kot izredni študenti.

Osnovna šola

Odrasli, ki prej niso uspešno zaključili osnovnošolskega izobraževanja, se lahko vpišejo v programe osnovne šole za odrasle. Pridobitev osnovnošolske izobrazbe je zakonsko zagotovljena pravica, zato je osnovnošolsko izobraževanje brezplačno ne glede na starost.

Program sta leta 2003 potrdila tako Strokovni svet za izobraževanje odraslih kot Strokovni svet za splošno izbraževanje. Zasnovan je tako, da odrasli ob njegovem dokončanju dosežejo enak izobrazbeni standard, kot ga dosežejo mladi. Program upošteva dve starostno različni skupini odraslih: mlajše odrasle, stare najmanj 15 let, in starejše odrasle. Izobraževanje udeležencev je organizirano v različnih oblikah, in sicer: po razredih in predmetih, s tečajno razvrstitvijo predmetov, z inštruktažno obliko, s kombinacijo naštetih organizacijskih oblik ali drugače.

V program osnovne šole za odrasle se lahko vpiše vsak, ki ni uspešno končal osnovnošolskega izobraževanja in je star več kot 15 let. Za presojo, v kateri razred se odrasli lahko vpišejo, šole upoštevajo tudi znanje, ki so si ga pridobili zunaj rednega šolskega sistema. Če imajo za to ustrezna dokazila, se udeležencem programa prizna predmet ali del predmeta. Če nimajo javnoveljavnih potrdil o predhodnem znanju, se lahko njihovo znanje pred začetkom izobraževanja preveri z izpiti.

Ob razredno-predmetni organizaciji pouka traja program po predpisanem predmetniku 18 tednov oziroma 2.241 ur, ki so razporejene na naslednji način:

Število ur je nekoliko višje na narodnostno mešanih mejnih območjih, kjer je lahko jezik izobraževanja tudi italijanščina ali madžarščina. Odrasli uspešno končajo osnovnošolsko izobraževanje po tem programu, ko imajo opravljene vse obveznosti, pozitivne ocene iz vseh predmetov 9. razreda ter uspešno opravljeno zaključno preverjanje znanja. Izvajalec programa izda udeležencem zaključno spričevalo, ki omogoča vpis v katerokoli srednjo šolo.

V šolskem letu 2014/15 je program osnovne šole za odrasle uspešno zaključilo 174 oseb.

Srednješolska izobrazba

Odrasli, ki želijo dokončati srednješolsko izobraževanje, se lahko vpišejo v programe s posebnimi organizacijskimi prilagoditvami za odrasle. Te programe ponujajo predvsem srednje šole z enotami za odrasle, medtem ko specializirani izvajalci izobraževanja odraslih predstavljajo manj kot polovico vsega vpisa. V šolskem letu 2013/14 je bilo v srednješolske programe vpisanih 13.327 odraslih, porazdelitev udeležencev po izvajalcih pa je bila naslednja:

• Enote za izobraževanje odraslih pri šolah: 7.533
• Ljudske univerze: 2.762
• Druge specializirane organizacije za izobraževanje odraslih: 2.266
• Izobraževalni centri (enote) pri podjetjih: 302
• Drugi izvajalci: 464 (The Education System in the Republic of Slovenia, 2017).

Odrasli se lahko vpišejo v srednješolske izobraževalne programe, če izpolnjujejo zahteve glede predhodne izobrazbe ali katere koli druga formalno opredeljena posebna merila za vpis (kot npr. posebna nadarjenost ali fizične zmožnosti, če so potrebne za opravljanje določenega poklica ali obrti). Odrasli se lahko vpišejo v naslednje programe:

• program osnovne šole za odrasle;
• programe nižjega poklicnega izobraževanja;
• programe srednjega poklicnega izobraževanja;
• programe srednje strokovnega oziroma tehniškega izobraževanja;
• programe poklicno-tehniškega izobraževanja;
• gimnazijske programe;
• programe poklicnih tečajev.

Z izjemo dveh programov (za poklicnega voznika in policista) srednješolski izobraževalni programi niso posebej zasnovani za odrasle, vendar pa morajo izvajalci slediti Navodilom o prilagajanju izrednega poklicnega in strokovnega izobraževanja, ki jih je leta 2008 izdal minister, pristojen za izobraževanje. Ta navodila določajo prilagoditve organizacije in izvedbe, šolskega leta/tedna/dneva in pedagoške dokumentacije.

Terciarna izobrazba

Odrasli se lahko vpišejo v študijske programe višjega strokovnega izobraževanja, visokošolske strokovne ali univerzitetne študijske programe prve stopnje ali študijske programe druge stopnje.

Zaradi povečanih potreb po kvalificirani delovni sili na tej ravni izobrazbe aktualni nacionalni program izobraževanja odraslih posebej izpostavlja višješolske programe. S tem so se povečale priložnosti za sofinanciranje teh programov iz javnih sredstev.

Višješolski programi se razlikujejo od preostalih programov terciarne izobrazbe po svoji izraziti praktični orientaciji – kar 40 % (800 ur) vsakega programa poteka v obliki usposabljanja na delovnem mestu. Dveletni programi temeljijo na poklicnih standardih, ki jih oblikujejo zbornice in/ali pristojna ministrstva in potrdi Minister za delo. Ti standardi opredeljujejo tipična opravila posameznega poklica in njihovo stopnjo zahtevnosti. Programi obsegajo širok nabor dejavnosti, kot so fotografija, geotehnologija in rudarstvo, turizem in gostinstvo, gozdarstvo in lovstvo, hortikultura, medijska produkcija, poslovna administracija, telekomunikacije in welness. Akreditacijo višješolskih programov izvaja Strokovni svet za poklicno in tehnično izobraževanje.

Odrasli se lahko vpišejo tudi v druge programe terciarnega izobraževanja kot izredni študenti, če izpolnjujejo vpisne pogoje posameznih izobraževalnih institucij.

Mojstrski, delovodski in poslovodski izpiti

Mojstrski, delovodski in poslovodski izpiti so namenjeni kandidatom s končano srednjo poklicno šolo in najmanj tremi leti ustreznih delovnih izkušenj. K izpitom se lahko prijavijo neposredno, lahko pa se nanje tudi pripravljajo po tečajih, ki jih organizirajo različni ponudniki. Izpit je sestavljen iz štirih delov: praktičnega, strokovnoteoretičnega, poslovodno-ekonomskega in pedagoško-andragoškega. Z opravljenim mojstrskim, delovodskim ali poslovodskim izpitom si kandidat pridobi srednjo strokovno izobrazbo in lahko z določenimi premostitvenimi izpiti nadaljuje izobraževanje v višjih in visokih strokovnih šolah. Lahko pa še naprej opravlja svoj poklic, pri čemer mu pedagoško-andragoški del izpita omogoča, da lahko na svojem poklicnem področju izobražuje tudi vajence. Mojstrski, poslovodski in delovodski izpiti se opravljajo pri pristojni zbornici.

Izobraževanje in usposabljanje odraslih za trg dela

Izobraževanje in usposabljanje odraslih za trg dela poteka v širšem okviru Aktivne politike zaposlovanja, ki je v pristojnosti Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Glavne ciljne skupine so prijavljeni iskalci zaposlitve; tisti, katerih zaposlitev je ogrožena; ter študentje v zadnjem letniku terciarnega izobraževanja. 

Zavod za zaposlovanje ponuja dostop do več programov (podrobnosti spodaj), katerih ciljna skupina so prijavljeni iskalci zaposlitve. Posamezniki, ki se udeležijo teh programov – po dogovoru s svojimi svetovalci in oblikovanjem akcijskih načrtov iskanja zaposlitve – z Zavodom za zaposlovanje sklenejo pogodbo in so posledično upravičeni do finančnega nadomestila za udeležbo in s tem povezane potne stroške.

Program Delovni preizkus za mlade naslavlja brezposelne iskalce zaposlitve, mlajše od 30 let. Namen programa je izboljšati zaposlitvene možnosti mladih iskalcev zaposlitve, tako da omogoča mladim brezposelnim, da delodajalci preizkusijo in spoznajo njihovo znanje in spretnosti na konkretnem delovnem mestu, še preden se odločitijo glede njihove zaposlitve, iskalci pa spoznajo postopke dela in konkretne naloge ter spoznajo nove ljudi. Udeleženec ima mentorja, ki ga zagotovi delodajalec ter prejme dodatek za aktivnost (3 EUR na delovno uro, zmanjšano na 1,50 EUR, če prejema nadomestilo za brezposelnost) in nadomestilo stroškov za prevoz. Program traja od najmanj 100 ur do največ 1 meseca. Na javnem povabilu je za leti 2016 in 2017 na voljo skupaj 1,435 milijona EUR iz slovenskega proračuna. Predvidena je vključitev 1.600 brezposelnih, ki so dopolnili 30 let ali več in so vsaj 3 mesece prijavljeni med brezposelnimi.

Projektno učenje za mlajše odrasle je namenjeno tistim, ki so stari od 15 do 26 let in niso dokončali osnovno- ali srednješolskega izobraževanja ter niso zaposleni. Program je podrobneje opisan pod Programi za dvig temeljnega znanja in spretnosti. Če se ga udeležijo prijavljeni iskalci zaposlitve, Zavod za zaposlovanje izplača povračilo potnih stroškov in 1,10 EUR na uro udeležbe kot dodatek za aktivnost.

Programi formalnega izobraževanja, v katere se udeleženci vpišejo po dogovoru z Zavodom za zaposlovanje, so namenjeni pridobivanju osnovnošolske izobrazbe. Splošne značilnosti teh programov so opisane pod Programi za pridobitev formalne izobrazbe v času odraslosti. Prijavljeni iskalci zaposlitve, ki se vpišejo v te programe, so upravičeni do povračila potnih stroškov in 6 EUR na dan aktivne udeležbe v programu.

Ponudba splošnega neformalnega izobraževanja odraslih

Tri oblike splošnega neformalnega izobraževanjae odraslih so že več let in stalno financirane iz javnih sredstev, in sicer študijski krožki, središča za samostojno učenje in borza znanja.

Študijski krožki so organizirani v obliki majhnih skupih petih do dvanajstih udeležencev (vključno s posebej usposobljenimi mentorji), ki so zavezani neodvisnemu neformalnemu učenju. Srečajo se vsaj petkrat, za skupaj vsaj 25 ur, toda v praksi se člani krožkov večinoma srečajo vsaj desetkrat, in to za več kot 35 ur. Med glavnimi načeli delovanja so aktivno sodelovanje, ustvarjalnost, enakopravnost in demokracija, graditev na izkušnjah članov in skupin, neprekinjenost in načrtovanje dela ter prosta izbira ciljev. Mentorji zagotavljajo organizacijsko podporo, pripravijo grobe študijske načrte in motivirajo člane, toda člani imajo moč sprejemanja končnih odločitev glede vsebine in organizacije programa. Tako se študijski krožki ukvarjajo z različnimi temami in segajo od bralnih in jezikovnih skupin do etnologije, osebne rasti, zdravega življenjskega sloga, ročnih spretnosti, medkulturne izmenjave, varstva okolja, vrtnarjenja itd. Dejavnosti običajno zaokroži predavanje, razstava, literarni večer, predstava, brošura ali drug tip publikacije, odvisno od predmeta posamezega študijskega krožka. Demokratična izmenjava znanja, spretnosti in izkušenj spodbuja intelektualno rast, krepi medosebne vezi in prispeva k boljši kakovosti življenja. To obliko neformalnega učenja je v 1990-ih v Slovenijo vpeljal Andragoški center Slovenije, ki je še naprej nacionalni koordinator študijskih krožkov, medtem ko konkretne dejavnosti gostijo različne organizije, med njimi ljudske univerze, nevladne organizacije, knjižnice in zasebna podjetja. Leta 2014 je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport financiralo 226 študijskih krožkov, ki jih je izvajalo 78 organizacij po vsej državi, vanje pa je bilo vključenih 2.696 udeležencev.

Središča za samostojno učenje omogočajo dopolnilno neformalno izobraževanje. Zagotavljajo brezplačen prostor, učna gradiva in opremo, da posamezniki lahko pridobijo in nadgradijo znanje na različnih področjih. Ciljna skupina so odrasli, ki iz različnih razlogov nimajo dostopa do tradicionalnih oblik izobraževanja ali pa le-te ne ustrezajo njihovim potrebam. Dva pogosta predmeta študija sta računalništvo in tuji jeziki. Učenje poteka neodvisno, z vodenjem in podporo usposobljenega osebja in s pomočjo različnih priročnikov, učbenikov, slovarjev, multimedijskih in drugih gradiv, prilagojenih za samostojno učenje. Centre za samostojno učenje je razvil Andragoški center Slovenije po zgledu britanskega "open learning" in jih zagnal leta 1995. Delujejo po vsej državi, in sicer v okviru ljudskih univerz, knjižnic, zasebnih organizacij za izobraževanje odraslih in neprofitnih zavodov. Leta 2014 je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport financiralo 35 takih centrov, kjer se je ob pomoči mentorjev učilo 8.017 odraslih.

Borze znanja so informacijski centri, ki zbirajo, urejajo in posredujejo podatke o ljudeh, ki ponujajo oziroma iščejo znanje. Osebje borz znanja poskuša zadostiti potrebam s pomočjo računalniških podatkov. Borza znanja na primer posreduje informacije o osebah, ki imajo znanje starih, domačih in umetnih obrti, in najrazličnejših prostočasnih dejavnostih. Borze znanja se lahko udeleži vsakdo in člani ne potrebujejo formalnih dokazil o izobrazbi. Potrebna je le želja, da bi dopolnili, nadgradili in razširili svoje znanje, ali želja, da bi ponudili znanje drugim ali spoznali ljudi s podobnimi interesi. Posredovanje informacij je brezplačno, o načinu medsebojne izmenjave znanja in informacij, obliki in načinu oddolžitve (brezplačno, za plačilo, v zameno za znanje ali kako drugače) pa se člani dogovorijo sami. Borze znanja so razvili v Andragoškem centru RS, prvo pa so zagnali leta 1992 v Ljubljani. Ko so se razvile še druge borze znanja, je ljubljanska prevzela koordinatorsko vlogo. Leta 2014 je bilo aktivnih 11 borz, kjer je znanje izmenjevalo 1.040 udeležencev.

V letu 2016 je bilo v programe APZ vključenih skoraj 20.400 brezposelnih, kar je v primerjavi z letom 2015 za dobrih 11 % manj. V programe APZ se v letu 2016 ni vključila nobena zaposlena oseba. 15.017 oseb, vključenih v programe APZ, se je v letu 2016 zaposlilo.

Programi neformalnega izobraževanja: V programe neformalnega izobraževanja in usposabljanja (ranljive ciljne skupine) se je leta 2016 vključilo 390 oseb. V programe 'Neformalno izobraževanje in usposabljanje za mlade': 333 v 'Nacionalna poklicna kvalifikacija – potrjevanje NPK in TK' 804 oseb.

V programe izpopolnjevanja, ki omogočajo brezposelnim širitev in poglobitev že pridobljenega znanja, spretnosti oziroma kompetenc, je bilo v letu 2016 vključenih 588  oseb.

V programe usposabljanja na delovnem mestu, z namenom izdelave zaposlitvenega načrta in preizkusa znanj, veščin in spretnost na konkretnem delovnem mestu, je bilo v 2016 vključenih 3708 brezposelnih. (V program Delovni preizkus 620, v Usposabljanje na delovnem mestu 1.340, v Zmorem, ker znam pa 1.748 oseb.)

V program formalnega izobraževanja, ki ga izvajajo šole, vpisane v register izvajalcev pri MIZŠ, financira pa se iz proračuna RS, je bilo v 2016 vključenih 323 oseb. (Letno poročilo o izvajanju ukrepov države na trgu dela 2016 )

Druge vrste javno subvencioniranih programov za odrasle

Vse vrste javno subvencioniranih programov izobraževanja in usposabljanja odraslih so že predstavljene v drugih podpoglavjih.