Lokalne skupnosti

Lokalne skupnosti so politično organizirane kot občine. Ustava opredeljuje občine kot lokalne samoupravne skupnosti, ki se načeloma financirajo iz lastnih sredstev. To vključuje davke, bonitete in prihodke od premoženja. Ekonomsko šibke občine subvencionira vlada.

Na področju vzgoje in izobraževanja so občine odgovorne za:

• ustanavljanje javnih vrtcev, osnovnih šol, glasbenih šol in domov za učence,
• določanje izvajalcev programov osnovnošolskega izobraževanja, glasbenega izobraževanja ter vzgojnega programa domov za učence, ­
• podeljevanje koncesij za opravljanje javne službe zasebnikom, ­
• ustanavljanje in financiranje organizacij za izobraževanje odraslih
• ter sprejem letnih programov za izobraževanje odraslih.

V skladu z nacionalnimi predpisi zagotavljajo sredstva za: ­

• izvajanje predšolske vzgoje v vrtcih,
• stroške za prostor, opremo in investicijsko vzdrževanje osnovnih in glasbenih šol, ­
• nadstandardne dejavnosti osnovnih in glasbenih šol,
• investicije za osnovne šole, glasbene šole in organizacije za izobraževanje odraslih ter del sredstev za investicije v šolstvo narodne skupnosti,
• ­plačilo prevozov učencev.

Odločitve o zadevah, povezanih z vzgojo in izobraževanjem, iz svoje pristojnosti sprejemajo organi lokalnih skupnosti – občinski sveti in župan ter drugi organi lokalnih skupnosti. V neposredno upravljanje vrtcev in šol so občine vključene prek svojih predstavnikov v svetih vrtcev in šol.

Lokalne skupnosti nimajo neposrednih pristojnosti pri upravljanju in vodenju visokošolskih zavodov.

Institucionalna raven

Predšolska vzgoja in šolstvo

Upravni organi v javnih vrtcih in osnovnih šolah so ravnatelji in sveti zavodov.

Svet vrtca ali šole je sestavljen iz predstavnikov ustanovitelja, zaposlenih in staršev. Sveti srednjih šol vključujejo tudi dva predstavnika dijakov. Ustanovitelj - občina ali država - sodeluje v upravljanju vrtca ali šole prek predstavnikov v svetu zavoda in neposredno prek upravnih postopkov.

Med drugim je svet zavoda vrtca ali šole odgovoren za:

• imenovanje in odpoklic ravnatelja,
• sprejem razvojnega načrta, letnega delovnega načrta in poročila o izvajanju letnega delovnega načrta vrtca ali šole,
• sprejem letnega samoevalvacijskega poročila vrtca ali šole,
• odločanje o uvedbi nadstandardnih in drugih programov,
• razprave o poročilih o zadevah, povezanih z izobraževanjem,
• odločanje na drugi stopnji o pritožbah glede statusa vajencev, učencev, dijakov in odraslih (odvisno od zadevnega zavoda) ter pritožbah glede pravic, obveznosti in odgovornosti zaposlenih,
• obravnavanje zadev, ki jih posredujejo učiteljski zbor, šolska inšpekcija, reprezentativni sindikat, svet staršev, skupnost učencev, vajencev ali dijakov (glede na vrsto zavoda).

Sveti staršev so sestavljeni iz po enega predstavnika vsakega razreda/skupine. Predstavnike izvolijo starši na roditeljskih sestankih. Svet staršev daje soglasje k nadstandardnim programov ter imenuje predstavnike v svet vrtca/šole, predvsem pa ima vlogo posvetovalnega organa. Od leta 2008 imajo starši pravico do sprejema svojega programa v sodelovanjem s šolo/vrtcem in se lahko njihovi sveti povezujejo v lokalne ali regionalne mreže, ki se lahko nato povežejo v nacionalno združenje.

Ravnatelji imajo dvojno vlogo, saj so pedagoški in poslovni vodje. Ravnatelji so neposredno odgovorni za izvajanje predpisov. V tem okviru pa so avtonomni pri odločanju o kadrih in dodelitvi sredstev za materialne stroške.

V skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ravnatelja med drugim:

• organizira, načrtuje in vodi delo vrtca oziroma šole,
• pripravlja program razvoja vrtca in letni delovni načrt vrtca ali šole,
• spodbuja strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev ter odloča o napredovanju delavcev v plačilne razrede,
• spremlja delo svetovalne službe,
• obvešča starše o delu vrtca oziroma šole in o spremembah pravic in obveznosti učencev, vajencev in dijakov,
• odloča o vzgojnih ukrepih,
• zagotavlja izvrševanje odločb državnih organov,
• odločanje o sklepanju delovnih razmerij in disciplinski odgovornosti delavcev,
• skrbi za zagotavljanje in ugotavljanje kakovosti s samoevalvacijo in pripravo letnega poročila o samoevalvaciji šole oziroma vrtca.

Strokovni delavci se organizirajo v strokovnih organih, kot je učiteljski zbor in strokovni aktiv vzgojiteljev/učiteljev/predavateljev. Ti organi samostojno odločajo o strokovnih in disciplinskih zadevah ter podajajo svoja priporočila za imenovanja ravnateljev.

Več v poglavju Vodstveno in drugo pedagoško osebje.

Višje in visoko šolstvo

Zavodi, ki izvajajo višješolske in visokošolske programe, so bolj avtonomni kot tisti na nižjih ravneh formalnega izobraževanja.

Višje strokovne šole organizirajo svoje organe upravljanja in strokovne organe glede na ustanovitelja (država, zasebnik) in organiziranost (samostojna šola, enote drugega zavoda ali gospodarske družbe).

Organa upravljanja sta direktor ali ravnatelj in svet šole ali strateški svet. Poleg predstavnikov ustanovitelja in delavcev organi upravljanja vključujejo tudi predstavnike študentov in delodajalcev.

Višje strokovne šole imajo komisijo za evalvacijo in zagotavljanje kakovosti, ki sodeluje z drugimi evalvacijskimi organi v višjem in visokem šolstvu. Pridružijo se Skupnosti višjih strokovnih šol Republike Slovenije. Skupnost sodeluje s strokovnimi sveti v imenu višjih strokovnih šol ter jih zastopa v organih za akreditacijo in evalvacijo ter mednarodnih združenjih, kot je EURASHE (en).

Univerze in samostojni visokošolski zavodi so avtonomni, kot je določeno v Ustavi RS in Zakonu o visokem šolstvu. Imajo svobodo raziskovanja, umetniškega ustvarjanja in posredovanja znanja. Poleg tega imajo tudi pravico, da samostojno upravljajo svojo interno organizacijo in organe.

Zakon o visokem šolstvu določa njihovo osnovno sestavo in odgovornosti. Več podrobnosti, odgovornosti in druge vidike (kot je sestava različnih organov, njihova izvolitev in mandati ter postopki odločanja) so določeni v statutih visokošolskih zavodov.

Zakon o visokem šolstvu določa, da so organi univerze:

• rektor,
• senat,
• upravni odbor in
• študentski svet.

Organi članic univerze (fakultet) so:

• dekan,
• senat,
• akademski zbor,
• in študentski svet.

Organi samostojnih visokošolskih zavodov (tistih, ki niso povezani z univerzo) so:

• dekan,
• senat,
• akademski zbor,
• upravni odbor in
• študentski svet.

Senat je strokovni organ, ki mora biti sestavljen način, da so v njem enakopravno zastopane vse znanstvene in umetniške discipline ter strokovna področja. V njem so visokošolski učitelji, rektor in predstavniki študentskega sveta. Vsaj petina članov senata mora biti predstavnikov študentov.

Akademski zbor članice univerze (fakultete) ali samostojnega visokošolskega zavoda sestavljajo vsi visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci. Poleg tega mora biti petina članov študentov. Med drugim akademski zbor izvoli senat in predlaga kandidate za dekana.

Upravni odbor je upravni organ visokošolskega zavoda. Odloča o zadevah materialne narave in skrbi za nemoteno materialno poslovanje. V javnih visokošolskih zavodih je sestavljen iz predstavnikov ustanovitelja, strokovnih in drugih delavcev, študentov in delodajalcev. Sestava upravnega odbora zasebnega visokošolskega zavoda je določena z ustanovitvenim aktom in statutom.

Rektor med drugim zastopa univerzo, sklicuje seje senata, usklajuje izobraževalne, znanstvene in druge dejavnosti univerze, nadzira in je odgovoren za zakonitost dejavnosti, sprejema ukrepe na področju kakovosti (na podlagi odobritve senata), skrbi za spremljanje in evalvacijo ter vsaj enkrat letno poroča senatu, upravnemu odboru in ustanovitelju. Rektorja izvolijo visokošolski učitelji, visokošolski sodelavci in predstavniki študentov.

Dekan ima na ravni članice univerze (fakultete) enake zadolžitve kot rektor na ravni univerze in je strokovni vodja članice univerze. Podrobnosti o pooblastilih in odgovornostih dekana so določene v ustanovitvenem aktu. Dekan samostojnega visokošolskega zavoda je organ upravljanja in strokovni vodja zavoda.

Študentski svet je sestavljen iz predstavnikov študentov. Za zadevne organe oblikuje mnenja ter jim zagotavlja informacije v zvezi z vsemi zadevami, ki so povezane s pravicami in odgovornostmi študentov, in glede kandidatov za rektorja oziroma dekana.

Univerze in drugi visokošolski zavodi, ki jih ustanovi država, so lastniki svojega premoženja in lahko z njim upravljajo v skladu z lastnimi pravili. Če želijo prodati premoženje ali opremo visoke vrednosti, ki sta bila kupljena z javnimi sredstvi, ali ju uporabiti za zavarovanje, morajo pridobiti soglasje ustanovitelja. Sredstva, pridobljena s prodajo premoženja, se lahko uporabijo za investicije, vzdrževanje ali drugo opremo.

Izobraževanje odraslih

Organa upravljanja sta svet in direktor. Slednji je organ upravljanja in strokovni vodja. Upravljanje in vodenje javnih zavodov za izobraževanje odraslih urejajo pravila, ki veljajo za šole in so organizirana na podoben način. Svet zavoda za izobraževanje odraslih je sestavljen iz predstavnikov ustanovitelja, zaposlenih in učečih se v zavodu.