Evropska, globalna in medkulturna razsežnost v razvoju izobraževalnega programa

Umestitev izobraževanja v mednarodni prostor je eno od vodil slovenskega izobraževalnega sistema. Izobraževalne organizacije v Sloveniji imajo možnost, da vnesejo mobilnost neposredno v izobraževalni program ali letni načrt dela. V Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja je med temeljne cilje vzgoje in izobraževanja (2. čl. ZOFVI) vključeno:

• omogočanje vključevanja v procese evropskega povezovanja in
• vzgajanje in izobraževanje za trajnostni razvoj in za dejavno vključevanje v demokratično družbo, kar vključuje tudi globlje poznavanje in odgovoren odnos do sebe, svojega zdravja, do drugih ljudi, do svoje in drugih kultur, do naravnega in družbenega okolja, do prihodnjih generacij. 

Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju 2011 (.pdf) kot strateški dokument za razvoj izobraževalnega sistema med splošnimi načeli vzgoje in izobraževanja navaja človekove pravice, avtonomijo, pravičnost in kakovost. Načelo zagotavljanja kakovostnega izobraževanja, v skladu s tolmačenjem Bele knjige vključuje razmislek o tem, da mora kakovostno izobraževanje zagotavljati raven znanja, ki je mednarodno primerljivo z znanjem v drugih državah, obenem pa mora spoštovati in izhajati iz kulturno zgodovinskih tradicij, na katerih temelji Slovenija, ter upoštevati njeno umeščenost v evropsko družbeno, kulturno in politično okolje. 

Bela knjiga kot izziv in usmeritev za razvoj sistema navaja tudi potrebo po vključitvi globalne vzgoje, ki vodi k osebni in skupni globalni odgovornosti ter razvija etiko državljanov sveta, na vse ravni izobraževanja. Izhodišče za razvoj medkulturne dimenzije izobraževalnih programov je priporočilo, da je treba v učnih programih zagotoviti dovolj velik obseg za spoznavanje drugih narodov, kultur, običajev, verstev  (literatura različnih narodov in kultur, zgodovina, geografija...) ter omogočiti pridobivanje znanja tujih jezikov. 

S spoznavanjem večkulturnosti se v Sloveniji pričenja v vrtcu in je integralni del vseživljenjskega izobraževanja. Vrtci in osnovne šole izvajajo številne projekte, tudi takšne z mednarodno razsežnostjo, veliko vrtcev ponuja tudi zgodnje učenje tujih jezikov. 

Izobraževalni program za osnovne šole obsega evropsko razsežnost pri večini predmetov ter tudi pri medpredmetnih vsebinah in povezavah. Evropska dimenzija, ki ponekod vključuje tudi eksplicitne vsebine o Evropski uniji, se v učnih načrtih osnovne šole (ISCED 1 in 2) najpogosteje pojavlja pri predmetih kot so spoznavanje okolja, družba, zgodovina, geografija, državljanska in domovinska kultura in etika. Različni medkulturni vidiki so vključeni tudi v pouk obveznih in izbirnih predmetov tujih jezikov. V gimnazijah (ISCED 3, splošno izobraževanje) so medkulturne dimenzije pokrite z učnimi standardi predmetov, kot so zgodovina, geografija, sociologija, filozofija, slovenščina in tuji jeziki ter obveznimi izbirnimi vsebinami vzgoje za mir. V srednjem poklicnem in strokovnem izobraževanju (ISCED 3, poklicno) pa pri predmetih zgodovina, geografija in sociologija, slovenščina in tuji jeziki. 

V strokovnem  izobraževanju je obvezno učenje vsaj enega tujega jezika v gimnazijskem pa dveh. V odprtem delu programa lahko šole ponujajo več tujih jezikov v skladu z interesi dijakov, študentov in gospodarstva. Pripravljen je tudi dodatni modul za medkulturne kompetence, namenjen pripravi dijakov in študentov za mednarodno mobilnost. Dijaki in študentje si tako pridobijo dodatno znanje iz tujega jezika in o kulturi dežele, kjer naj bi se izobraževali. Za priseljence, otroke priseljencev ali pripadnike drugih narodnostni v Sloveniji se v skladu z zakonodajo in bilateralnimi sporazumi v osnovnih šolah organizira tudi dopolnilni pouk maternih jezikov in kultur, katerega osnovni namen je negovati in spodbujati učenje materinščine.

V poklicnem izobraževanju sodelovanje v kopenhagenskem procesu pomembno vpliva na reforme v izobraževalnem programu. Novi učni načrti so prilagodljivi, modularizirani in temeljijo na kompetencah. Eden od ciljev je tudi okrepitev evropske razsežnosti za pripravo dijakov za delo v mednarodnem okolju. Kreditni sistem omogoča združevanje učnih poti (sem spada tudi izobraževanje v tujini). Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje (CPI) koordinira dejavnosti v povezavi s potrdili Europass.

Že več kot dve desetletji se v nekaterih slovenskih gimnazijah izvaja tudi program mednarodne mature (International Baccalaureate), namenjen dijakom zadnjih dveh letnikov. Program mednarodne mature traja dve 2 leti. Zasnovan je tako, da po uspešno končani maturi omogoča študij na katerikoli univerzi doma in na številnih univerzah po svetu.

Partnerstva in povezovanje v omrežja

Sodelovanje v obliki partnerstev in omrežij poteka predvsem v okviru evropskega programa Erasmus+. Slovenija sodeluje v Ključnem ukrepu 2 – projekti strateških partnerstev v vseh izobraževalnih sektorjih. Namen strateških partnerstev v šolskem izobraževanju je razširiti evropsko dimenzijo izobraževanja s sodelovanjem vrtcev in šol v Evropi. Sodelovanje v partnerstvu vrtcev ali šol iz različnih držav ponuja tudi priložnost za širjenje obzorja, strokovni razvoj, medkulturno dimenzijo in dvig kakovosti tako na nivoju posameznika (strokovnega delavca ali učenca) kot tudi na nivoju organizacije in celo širše. Projekti se lahko izvajajo med samo vrtci ali šolami ali vključujejo tudi druge organizacije in tako razvijajo področje splošne vzgoje in izobraževanja od predšolske vse do visokošolske ravni. 

Strateška partnerstva na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja (PIU) povezujejo izobraževalne organizacije (poklicne šole), podjetja in socialne partnerje v mednarodnem sodelovanju in hkrati lakalno. Slovenija je od leta 2010 sodelovala v več kot 100 projektih na področju PIU.

V okviru programa Erasmus+ poteka tudi projekt ECVET, skozi katerega se razvija kakovost poklicnega izobraževanja v Sloveniji in Evropi. Slovenske šole zelo aktivno sodelujejo tudi v akciji e-Twinning. To je podporna dejavnost programa Erasmus+ na področju šolskega izobraževanja (splošnega in poklicnega), namenjena učinkoviti podpori in spodbujanju uporabe sodobnih informacijsko komunikacijskih tehnologij v sistemih izobraževanja in usposabljanja. Center Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS) pomaga pri pripravi in izvajanju virtualnih partnerskih projektov, ki omogočajo sodelovanje učiteljev in učencev iz različnih držav.

Slovenija je v vlogi države opazovalke pri mreži European Schoolnet, ki podpira sodelovanje med evropskimi ministrstvi za izobraževanje ter povezuje mreže šol na nacionalni ravni. Njen osnovni namen je spodbujati inovacij in učinkovite rabe sodobne informacijske in komunikacijske tehnologije v učenju in poučevanju.

Associated Schools Project, projekt UNESCO-vih pridruženih šol, ima najdaljšo tradicijo med šolskimi združenji. Povezuje približno 3.000 izobraževalnih institucij iz 116 držav. Spodbuja novo razumevanje globalnih povezav v sedanjem svetu, v katerem ima pri uveljavljanju kulture miru in sožitja ravno izobraževanje najpomembnejšo vlogo.

Zavod Republike Slovenije za šolstvo (ZRSŠ), glavni razvijalec učnih načrtov za splošno izobraževanje, sodeluje v različnih mednarodnih izobraževalnih projektih in mrežah. Ena izmed njih je ENSI (Environment and School Initiatives), ki že od leta 1986 podpira razvoj šolstva, okoljsko razumevanje, aktivno učenje in poučevanje ob upoštevanju dognanj iz raziskav ter mednarodne izmenjave izkušenj. Je tudi član CIDREE (Consortium of Institutions for Development and Research in Education in Europe), mreže izobraževalnih teles, ki imajo pomembno vlogo pri razvoju nacionalnih kurikulumov ali izobraževalnih raziskav. 

Slovenija sodeluje tudi v Evropskem centru za razvoj poklicnega izobraževanja (Centre Européen pour le Développement de la Formation Professionnelle –Cedefop). Vlogo nacionalnega koordinatorja v Sloveniji je Evropska izobraževalna fundacija zaupala Nacionalnemu observatoriju Slovenije na CPI. CPI sodeluje pri podpori in razvoju poklicnega in strokovnega izobraževanja v državah Jugovzhodne Evrope: v Bosni in Hercegovini, Črni gori in Makedoniji. Organizira študijske obiske za strokovnjake v teh državah, strokovnjaki s CPI-ja pa s svojim bogatimi znanjem in izkušnjami pomagajo pri razvoju tamkajšnjega poklicnega in strokovnega izobraževanja.