Sistematičen pristop k organiziranju izobraževanja odraslih v Sloveniji sega v 90. leta minulega stoletja. Med najvidnejšimi koraki sta bila ustanovitev Andragoškega centra (leta 1991) in objava Bele knjige o vzgoji in izobraževanju leta 1995. Ta dokument je vzpostavil splošni okvir za prestrukturiranje izobraževalnega sistema, temelječ na človekovih pravicah in vladavini prava.

Leta 1996 je vlada imenovala nacionalni Strokovni svet za izobraževanje odraslih. Istega leta je bil sprejet celovit Zakon o izobraževanju odraslih (dopolnjen 2006). Ta zakon ureja izobraževanje, izpopolnjevanje, usposabljanje in učenje oseb, ki so izpolnile osnovnošolsko obveznost in si želijo pridobiti, posodobiti, razširiti in poglobiti znanje, pa pri tem izobraževanju nimajo statusa učenca, dijaka ali študenta. Kot ključna načela izobraževanja odraslih zakon navaja:

• vseživljenjskost izobraževanja,
• dostopnost izobraževanja pod enakimi pogoji,
• svoboda in avtonomnost pri izbiri poti, vsebine, oblik, sredstev in metod izobraževanja,
• laičnost izobraževanja odraslih, ki se opravlja kot javna služba,
• strokovna in etična odgovornost izobraževalcev,
• spoštovanje osebnosti in dostojanstva vsakega udeleženca in
• v izobraževanju odraslih, ki daje javno veljavno izobrazbo, doseganje enakih standardov kot v izobraževanju mladine.

Področje izobraževanja in usposabljanja odraslih delno urejajo tudi zakoni na področju osnovnošolskega, poklicnega, srednjega strokovnega, gimnazijskega ter višjega strokovnega izobraževanja; delovna in družinska zakonodaja; in zakon, ki regulira sistem nacionalnih poklicnih kvalifikacij.

V tem kontekstu je pomembna tudi Strategija vseživljenjskosti učenja v Sloveniji, ki jo je leta 2007 izdalo Ministrstvo za šolstvo in šport RS. Stategija je nastala kot konceptualni okvir v sklopu uresničevanja programa Evropske unije Izobraževanje in usposabljanje 2010. Sprejete so bile še nekatere druge strategije, ki se nanašajo na določene ciljne skupine, kot na primer Stategija vzgoje in izobraževanja Romov (sprejeta 2004, dopolnjena 2011). Sprejetje Strategije za vključevanje migrantov v izobraževanje odraslih je predvideno za leto 2015.

Če se vrnemo h krovni zakonodaji, Zakon o izobraževanju odraslih določa, da se izobraževanje odraslih izvaja na podlagi dolgoročnega nacionalnega programa. Nacionalni program izobraževanja odraslih je strateški in razvojni dokument, ki ga sprejme Državni zbor RS. S sprejetjem tega dokumenta Državni zbor opredeli javni interes na področju izobraževanja odraslih; opredeli dejavnosti, ki so nujne za izvajanje izobraževanja; in zagotovi stabilno financiranje iz javnih sredstev. Nacionalni program je tudi osnova za konkretne letne delovne načrte, ki jih sprejme Vlada RS na podlagi predlogov Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.

Aktualni nacionalni program izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji je bil sprejet leta 2013 za obdobje do leta 2020. Pripravilo ga je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport v sodelovanju z drugimi deležniki. Pripravljalci dokumenta so upoštevali predloge avtorjev nove Bele knjige o vzgoji in izobraževanju. Skupina strokovnjakov, ki jih je imenovalo ministrstvo, je ugotovila, da je sicer že prej obstajalo veliko programov, namenjenih neformalnemu strokovnemu in poklicnemu razvoju, vendar pa izvajalci niso dovolj upoštevali dejanskih potreb določenih ranljivih skupin, kot so na primer starejši z nizko stopnjo izobrazbe, brezposelni, priseljenci in tisti, ki predčasno prekinejo izobraževalni proces.

Glavne teme, ki jih pokriva nacionalni program izobraževanja odraslih, so: vizija in cilji; prioritete; ciljne skupine; operativni cilji, dejavnosti in kazalniki; podporne dejavnosti; spremljanje in evalvacija; ter obseg javnega financiranja.

Vizija nacionalnega programa je, da bo vsak odrasli v Sloveniji imel enake možnosti za kakovostno izobraževanja v vseh življenjskih obdobjih. Prednostne naloge in poudarki za obdobje 2013-2020 vključujejo:

• povečanje deleža prebivalstva z dokončano štiriletno srednjo šolo, ki se je izkazala kot tista stopnja izobrazbe, ki zagotavlja večjo zaposljivost,
• spodbujanje odraslih brez končane osnovne šole za vključitev v osnovnošolsko izobraževanje ali v programe nižjega poklicnega izobraževanja ali v programe za pridobivanje ključnih oziroma poklicnih zmožnosti,
• povečanje vpisa odraslih v naravoslovne programe višjega strokovnega izobraževanja in programe na področju zelenega gospodarstva,
• ugotavljaje in priznavanje znanj, pridobljenih po neformalni poti,
• pridobivanje splošnih znanj za dvig splošne izobraženosti,
• ozaveščanje o pomenu in usposabljanje za udejanjanje načel trajnostnega razvoja,
• pridobivanje ključnih in poklicnih zmožnosti za nova delovna mesta in potrebe trga dela ter za povečanje usklajenosti ponudbe delovne sile s povpraševanjem na trgu znanja,
• povečanje izkoriščenosti medpodjetniških izobraževalnih centrov (MIC) za usposabljanje in pridobivanje poklicnih zmožnosti zaposlenih in brezposelnih,
• sofinanciranje možnosti za ponovno vključitev in dokončanje izobraževanja,
• izvajanje motivacijskih programov, informativne in svetovalne dejavnosti, skupaj s poklicno orientacijo,
• nadaljevanje in nadgradnja dobrih praks v izobraževanju odraslih.

Nacionalni program opredeljuje naslednje ciljne skupine:

• brezposelni: prednostna skupina so starejši od 50 let, ki nimajo poklicne ali strokovne izobrazbe ali imajo manj ključnih ali poklicnih zmožnosti;
• zaposleni: prednostna skupina so starejši od 45 let z dokončano manj kot štiriletno srednjo šolo ali pomanjkanjem ključnih ali poklicnih zmožnosti;
• zaposleni, ki zaradi specifičnih psihofizičnih zahtev nekega poklica tega ne morejo več opravljati, ko dosežejo določeno starost;
• mladi, ki na različnih stopnjah opustijo šolanje;
• manj izobraženi in druge ranljive skupine, kot so osipniki in mladi, ki zgodaj zapustijo šolanje, socialno ogroženi, priseljenci, Romi, starejši odrasli, migranti, invalidi in obsojenci;
• druge skupine odraslih, ki imajo omejene možnosti dostopa do socialnih, kulturnih in ekonomskih dobrin, kot so na primer kmetje in prebivalstvo iz manj razvitih regij.

Nacionalni program opredeljuje tudi konkretne operativne cilje in kazalnike, kot so:

• Stopnja udeležbe prebivalstva v starosti od 25 do 64 let v vseživljenjskem učenju (VŽU) se bo bo s 14,5 % v letu 2012 povečala na 19 % v letu 2020 (na podlagi ankete o delovni sili, ki vsako leto meri vključenost v katero koli obliko VŽU v štirih tednih pred snemanjem) oziroma s 36 % v letu 2011 povečala na 45 % v letu 2020 na podlagi ankete o izobraževanju odraslih, ki meri vključenost v dvanajstih mesecih pred snemanjem.
• Delež odraslih v starosti od 25 do 64 let, vključenih v splošno izobraževanje, se bo s 5 % v letu 2011 povečal na 8 % v letu 2020.
• Delež prebivalstva, starejšega od 15 let, z nedokončano osnovno šolo, se bo s 4,4 % v letu 2011 zmanjšal na 2,2 % v letu 2020 oziroma prepolovil.
• Delež odraslih, starih od 25 do 64 let, z dokončano srednjo strokovno izobrazbo, se bo s 57 % v letu 2011 povečal na 63 % v letu 2020.
• V skladu z Aktivno politiko zaposlovanja se bo v obdobju 2013-2020 polovica brezposelnih vključila v programe, namenjene povečevanju zaposljivosti.

Načrtovani skupni proračun za izobraževanje odraslih v obdobju 2013-2020 znaša 398.787.503 evrov.