Območje današnje Slovenije ima bogato zgodovino. Najstarejši dokaz o poselitvi sega okoli 250.000 let v preteklost.
Prvo državno tvorbo na tem ozemlju so v 4. in 3. stoletju pred našim štetjem ustanovila plemena Keltov. Okoli leta 10 pred našim štetjem je to ozemlje pripojilo Rimsko cesarstvo.
V nasledjih stoletjih so na ozemlje prodirala plemena Hunov in Germanov. V 6. stoletju so ga poselili Slovani. V 14. stoletju so nad večino ozemlja zavladali Habsburžani, ki so obdržali nadzor do konca prve svetovne vojne.
Reformacija se je razširila čez današnje slovensko ozemlje sredi 16. stoletja in prispevala k temeljem slovenskega knjižnega jezika.
Rojstvo slovenskega naroda v sodobnem pomenu besede sega v čas vladavine cesarja Jožefa II (1765-1790). V tem obdobju je bilo uvedeno obvezno izobraževanje in osnovna šola s slovenskim jezikom poučevanja, začele so se tudi kulturno-jezikovne dejavnosti slovenskih intelektualcev.
Napoleon je zasedel del današjega slovenskega ozemlja, skupaj z delom današnje Hrvaske. Ustanovil je Ilirske province s sedežem v Ljubljani, in jih priključil Franciji. Kratko obdobje francoske vladavine (1809-1813) je izboljšalo položaj slovenskega jezika v šolah, ni pa prineslo konca fevdalizma.
Leta 1867 je bilo Avstrijsko cesarstvo preoblikovano v Avstro-Ogrsko monarhijo. Večina ozemlja današnje Slovenije je ostala v avstrijskem delu.
Po porazu Avstro-Ogrske monarhije v prvi svetovni vojni je bila za kratek čas oblikovana Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, nato je bila združena v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Leta 1929 je kralj Aleksander I. Karađorđević razveljavil ustavo in razglasil Kraljevino Jugoslavijo.
Med drugo svetovno vojno je Kraljevina Jugoslavija razpadla in slovensko ozemlje so si razkosale Italija, Nemčija in Madžarska.
Leta 1941 je bila v Ljubljani ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda, ki je začela oborožen odpor proti okupacijskim silam. Po koncu druge svetovne vojne je partizanska vojska osvobodila slovensko ozemlje, ki je postalo najprej Ljudska, potem pa Socialistična federativna republika Jugoslavija. Slovenija je postala ena izmed šestih jugoslovanskih republik.
Kmalu je bila vsa zasebna lastnina podržavljena. Po prelomu s Sovjetsko zvezo leta 1948 je Jugoslavija vpeljala blažjo obliko socializma, ki je temeljila na skupni lastnini in samoupravljanju.
Po smrti dolgoletnega predsednika Josipa Broza Tita leta 1980 je nastala velika gospodarska, politična in socialna kriza. Deset let pozneje je Jugoslavija razpadla.
Na plebiscitu 23. decembra 1990 se je za samostojnost izreklo 88 % odstotkov slovenskih volivcev. Na tej osnovi je Republika Slovenija 25. junija 1991 razglasila svojo neodvisnost.
Takoj naslednji dan je sledil napad Jugoslovanske armade in zatem desetdnevna vojna. Po razglašenem premirju so zadnji vojaki Jugoslovanske armade Slovenijo zapustili oktobra 1991.
Evropska unija je neodvisnost Slovenije priznala januarja 1992. Maja istega leta je Slovenija postala članica Organizacije združenih narodov (OZN). Leta 2004 postala članica Severnoatlantskega zavezništva (NATO; 29. marca) in vstopila v Evropsko unijo (1. maja). 1. januarja 2007 je Slovenija uvedla skupno evropsko valuto evro. V letu 2010 je postala tudi članica Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD).