Glavne značilnosti sistema vzgoje in izobraževanja

Vodenje in upravljanje

V Republiki Sloveniji je sistem vzgoje in izobraževanja organiziran v glavnem kot javna služba, v kateri javni in zasebni zavodi ter zasebniki s koncesijo izvajajo javnoveljavne programe.

Z zakonom je določeno, da je javna šola laična, šolski prostor pa avtonomen.

Država ustanavlja javne

• srednje, višješolske in visokošolske zavode,
• zavode za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami,
• dijaške in študentske domove ter
• zavode za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter dijaške domove.

Občine ustanavljajo javne

• vrtce,
• glasbene šole,
• osnovne šole,
• domove za učence in
• ljudske univerze.

Država javne zavode nadzoruje z mehanizmi, kot so imenovanje svojih predstavnikov v organe upravljanja, javno financiranje, plačni sistem, sprejemanje splošnih pravil in smernic o javnih službah, centralno sprejet program izobraževanja itd. Nadzor nad izvajanjem predpisov opravlja šolska inšpekcija v Sloveniji.

Organ upravljanja javnih vrtcev in šol je svet, organ vodenja je ravnatelj, ki je tudi pedagoški vodja. Učitelji so strokovno avtonomni, ravnatelj je avtonomen pri zaposlovanju učiteljev po lastni izbiri.

Ustava Republike Slovenije določa, da je izobraževanje svobodno ter da so državne visokošolske institucije avtonomne.

Organizacija in oblike

Manjšine

Učni jezik je slovenski. Italijanska in madžarska narodna skupnost v narodno mešanih območjih imata pravico do vzgoje in izobraževanja v svojem jeziku. Ustava varuje tudi položaj in zagotavlja posebne pravice romski skupnosti, ki živi v Sloveniji.

Pravica do predšolske vzgoje

Otroci v Sloveniji imajo pravico do mesta v vrtcu od 11. meseca starosti (po izteku starševskega dopusta) do šoloobvezne starosti. Strokovna podlaga za delo v javnem vrtcu je odprt in fleksibilen nacionalni Kurikulum za vrtce.

Razširjeni program za osnovnošolsko izobraževanje

Vse šole so dolžne učencem ponuditi brezplačni razširjeni program, kamor spadajo dopolnilni in dodatni pouk, interesne dejavnosti, neobvezni izbirni predmeti ter jutranje varstvo (za učence 1. razreda) in podaljšano bivanje (za učence od 1. do 5. razreda), ki ga učenci niso dolžni obiskovati, kljub temu jih večina obiskuje te dejavnosti. Program izvajajo učitelji po javno veljavnih smernicah in konceptih izobraževanja.

Nacionalno preverjanje znanja

Ob koncu 6. in 9. razreda učenci opravljajo obvezno nacionalno preverjanje znanja treh predmetov. Glavni namen je izboljšati kakovost poučevanja in učenja ter s tem zagotoviti večjo kakovost znanja in kompetenc učencev. Dosežki pri nacionalnem preverjanju nimajo vpliva na ocene in ne neposredno na nadaljevanje izobraževanja. Položaj in vpliv nacionalnega preverjanja ostajata odprti vprašanji.

Glasbeno izobraževanje

Slovenija ima dobro razvito mrežo javno financiranih glasbenih šol, v katerih poteka glasbeno in baletno usposabljanje ter osnovno glasbeno in baletno izobraževanje navdušenih učencev. Učenci, ki obiskujejo glasbeno šolo, so lahko opravičeni obveznih izbirnih predmetov.

Inkluzija za otroke s posebnimi potrebami

Vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami temelji na večtirnem pristopu k inkluziji: vrtci in šole poučujejo otroke s posebnimi potrebami inkluzivno ali v ločenih oddelkih. Obstajajo tudi posebni zavodi.

Pozna diferenciacija

Diferenciacija otrok se začne v srednji šoli, praviloma pri 15. letih. Učenci se odločajo med splošnim in poklicnimi programi. Če je kandidatov več kot je prostih mest, šole omejijo vpis v prvi letnik.

Preverjanje znanja s sumativnim učinkom v srednješolskem izobraževanju

Na koncu srednje šole učenci opravljajo zaključne izpite. V dvoletnih ali triletnih poklicnih programih učenci opravljajo zaključni izpit. Učenci na koncu splošnega ali strokovnega srednješolskega izobraževanja opravljajo splošno ali poklicno maturo, tj. nacionalno zunanje preverjanje znanja. Učenci, ki uspešno opravijo maturo, lahko nadaljujejo izobraževanje v terciarnih študijskih programih.

Javnoveljavni programi neformalnega izobraževanja odraslih

V Sloveniji je pestra izbira različnih programov in institucij za izobraževanje odraslih. Poleg formalnih programov, so tu tudi javno veljavni neformalni programi za posamezne skupine odraslih, predvsem osebe, ki morajo izboljšati svoje temeljne spretnosti ali pismenost, ali osebe, ki poskušajo najti svoje mesto v družbi in pri tem potrebujejo pomoč.

Terciarno izobraževanje

V terciarno izobraževanje je vpisana skoraj polovica mladih, starih 19 do 24 let. Večinoma (78 % leta 2018/19) so to redni študenti, ki ne plačujejo šolnine. Leta 2009 je bila ustanovljena Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS), vpisana v Evropski register agencija za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu (EQUAR) leta 2013. Agencija je zadolžena med drugim za akreditacijo visokošolskih inštitucij in študijskih programov ter za zunanjo evalvacijo visokošolskih inštitucij in študijskih programov.

Izzivi

• Zgodnje opuščanje šolanja je redek pojav v Sloveniji. V 2018 je samo 4,2 % mladih zgodaj opustilo šolanje. To je drugi najboljši delež v EU. Vseeno je delež tistih, ki zgodaj zapustijo šolanje, med v tujini rojenimi mladimi pomembno velik (11,6 %).

• Slabi dosežki pri pismenosti (24,9 % pod 2. ravnjo) odraslih v raziskavi PIAAC so slabši od želenih. Dosežki mlajše generacije so bili relativno boljši.

• V zadnjem desetletju je bistveno porasel delež mladih v starosti od 30 do 34 let, ki so dosegli terciarno izobrazbo. V letu 2009 jih je terciarno izobrazbo imelo 31,6 %, leta 2018 pa 42,7 %. Kljub temu ostaja izziv razlika med spoloma. Moških v tej starostni skupini, ki so dosegli terciarno izobrazbo, je bilo 31,6 %, medtem, ko je bilo med ženskami takih 56,3 %.

Učiteljski poklic

Vzgojitelji v vrtcih in učitelji v šolah imajo ustrezno izobrazbo (ISCED 6 vzgojitelji in nekateri učitelji praktičnih predmetov v poklicnem izobraževanju in usposabljanju ter ISCED 7 ostali učitelji), ustrezno pedagoško-andragoško izobrazbo in vsi opravijo strokovni izpit za pedagoške delavce. Stalni poklicni razvoj je pravica in dolžnost vseh vzgojiteljev in učiteljev. Udeležba in sodelovanje v programih stalnega poklicnega razvoja je predpogoj za napredovanje v strokovne nazive (mentor, svetovalec in svetnik).

Ravni vzgoje in izobraževanja

V Sloveniji je sistem vzgoje in izobraževanja organiziran v več ravni:

Predšolska vzgoja

Predšolska vzgoja zajema varstvo ter vzgojo in izobraževanje otrok. Ni obvezna. V vrtec se lahko vpišejo otroci od 11. meseca starosti in v njem ostanejo do vstopa v šolo.

Obvezno osnovnošolsko izobraževanje

Obvezno osnovnošolsko izobraževanje je v Sloveniji organizirano kot enotna devetletna osnovna šola, v katero so vključeni učenci od šestega do petnajstega leta starosti.

Srednješolsko izobraževanje

Srednješolsko izobraževanje traja od 2 do 5 let. Izobraževalni programi so poklicni, strokovni in gimnazijski (splošni).

Terciarno izobraževanje

V terciarno izobraževanje spadata višje strokovno in visokošolsko izobraževanje. Študijski programi prve stopnje so univerzitetni in visokošolski strokovni. Višješolski študijski programi trajajo dve leti in so poklicno naravnani, izvajajo jih višje strokovne šole. Študijske programe prve, druge in tretje stopnje ponujajo javne ali zasebne univerze ter samostojni visokošolski zavodi.

Open image in new tab

Vir: Eurydice 2021/22

Uporabne povezave

• Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport
• Statistični urad Republike Slovenije
• Več informacij na podstrani Institucij
• OECD, Country Profile Slovenia (pdf, en)

Publikacije o sistemu vzgoje in izobraževanja v Sloveniji