V poglavju so prikazane sedanje reforme in politične pobude, povezane:

• s predšolsko vzgojo in varstvom,
• s splošnim - osnovnošolskim in gimnazijskim - izobraževanjem,
• s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem ter izobraževanjem odraslih,
• z višjim strokovnim in visokošolskim izobraževanjem in
• s prečnimi kompetencami in zaposljivostjo.

Na vsakem tematskem področju so reforme in razvojne usmeritve predstavljene kronološko.

V poglavju predstavljamo tudi evropsko razsežnost.

Nacionalne strategije in pomembni cilji

Nadaljnji razvoj sistema vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji opredeljujejo nacionalni programi in drugi dokumenti po posamezni ali več ravneh oziroma področjih izobraževanja:

Resolucija o nacionalnem programu visokega šolstva

Marca 2022 je Državni zbor sprejel Nacionalni program visokega šolstva 2030. Ključni strateški cilj je dvig ravni  in kakovosti visokošolske izobrazbe v Sloveniji, ob skrbi za kakovost izobraževanja in odličnost v raziskovanju, povečati odzivnost, prožnost in privlačnost visokošolskega sistema glede na potrebe gospodarstva, negospodarstva in celotne družbe, okrepiti njegovo mednarodno vpetost, izboljšati dostopnost izobraževanja in možnosti za nenehno izobraževanje ter vseživljenjsko učenje v visokem šolstvu v vsej Sloveniji, povečati intenzivnost raziskav in inovacij, izboljšati prenos znanja v družbeno okolje.

Vsebina je zgrajena iz petih pomembnih sklopov:

• družbeni razvoj in visokošolski sistem,
• zakonodaja in financiranje,
• kakovost,
• internacionalizacija in
• digitalizacija.

Cilj je izboljšanje mednarodne primerljivosti in disciplinarne pluralnosti visokošolskega sistema, omogočiti brezplačen študij vsem, na vseh treh stopnjah visokošolskega izobraževanja, pomemben cilj je prilagodljivost in odzivnost visokošolskih zavodov na potrebe družbe, trajno zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu, vzpostavitev sistema vseživljenjskega učenja tudi na visokošolski ravni, povečati stopnjo vključenosti univerz in samostojnih visokošolskih zavodov v skupni evropski visokošolski prostor in s tem doseči internacionalizacijo kurikulumov, ter povečati vključenost Slovenk in Slovencev, ki živijo v tujini.

Resolucija o nacionalnem programu izobraževanja odraslih

Vizija nacionalnega programa izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji je, da se vsakemu odraslemu prebivalcu Slovenije omogoči enake možnosti za kakovostno izobraževanje v vseh življenjskih obdobjih.

Marca 2022 je Državni zbor sprejel nov Nacionalni program izobraževanja odraslih, ki zajema formalno izobraževanje in neformalno učenje odraslih, dejavnosti v podporo in razvojno raziskovalno delo za vse, ki so izpolnili osnovnošolsko obveznost oziroma so stari vsaj 15 let. Pri pridobivanju javnoveljavne izobrazbe se dokument omejuje na izobraževanje odraslih po programih osnovnošolskega, poklicnega, srednjega strokovnega, gimnazijskega in višjega strokovnega izobraževanja.

Cilji, ki jih zasleduje resolucija so:

• povečati vključenost odraslih v vseživljenjsko učenje,
• zvišati raven temeljnih zmožnosti in izboljšati splošno izobraženost odraslih,
• zvišati izobrazbeno raven odraslih,
• povečati usposobljenost prebivalstva za uspešno odzivanje na potrebe trga dela,
• okrepiti razvoj in raziskave na področju izobraževanja odraslih ter
• izboljšati in okrepiti dejavnosti na področju izobraževanja odraslih.

Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko

Januarja 2019 je Ministrstvo za kulturo v javno razpravo posredovalo osnutek Resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2019–2023, saj se je prejšnjemu programu z letom 2018 iztekla veljavnost. Januarja 2021 je bila predložena Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021-2025 v ponovno medresorsko usklajevanje.

Junija 2021 je Državni zbor Republike Slovenije sprejel Resolucijo o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021-2025, ki se osredotoča na področja jezikovnega izobraževanja in jezikovne opremljenosti, na splošno jezikovno kulturo in jezikovno krajino, zakonodajne in druge pravno veljavne dokumente slovenske jezikovne politike ter na predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije v drugi polovici leta 2021. Ta strateški dokument stroki in politiki zagotavlja trdno podlago za premišljeno in sistematično usmerjanje jezikovne situacije v slovenski družbi pa tudi osnovo za izvajanje javnih razpisov in sofinanciranje projektov na jezikovnopolitičnem področju.

Najsplošnejši cilj jezikovne politike v tem obdobju je zagotovitev kakovostnega jezikovnega življenja za vse. Velik del programa je namenjen jezikovnemu izobraževanju, ki je razdeljeno na tematske sklope:

• slovenščina kot prvi jezik v Sloveniji,
• slovenščina kot prvi jezik po svetu,
• slovenščina kot drugi jezik,
• jeziki italijanske in madžarske narodne skupnosti ter romske skupnosti,
• jeziki pripadnikov različnih manjšinskih etničnih skupnosti,
• jeziki priseljenskih skupnosti,
• tuji jeziki,
• osebe s posebnimi potrebami in prilagojenimi načini sporazumevanja,
• jezik v visokem šolstvu itn.

Namen ukrepov, določenih v strategiji, je zagotoviti ustrezne okoliščine za izvajanje dejavnosti, s tem pa omogočiti dostop do usvajanja in znanja jezikov ter krepitev sporazumevalne zmožnosti vseh državljanov Republike Slovenije v vseh starostnih obdobjih, pri čemer bo nujno sodelovanje vseh relevantnih deležnikov na tem področju. Resolucija izpostavlja pomembnost povezanosti s strategijo, ki ureja razvoj bralne pismenosti.

Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti

Decembra 2019 je Vlada RS sprejela Nacionalno strategijo za razvoj bralne pismenosti za obdobje 2019–2030. Na novo sprejeta strategija poudarja, da je bralna pismenost temelj drugih pismenosti. Pomemben del bralne pismenosti je bralna kultura, ki branje opredeljuje kot vrednoto samo po sebi in poudarja pomen motivacije za branje. Vizija strategije je vsem zagotoviti takšno raven pismenosti, ki bo omogočila vsakemu posamezniku v Sloveniji, da razvije svojo sposobnost aktivnega življenja in dela. Razvoj bralne pismenosti je temelj za gospodarski napredek, trajnostni razvoj in socialno kohezijo. Poleg tega je stalen razvoj bralne pismenosti na vseh stopnjah pogoj vseživljenjskega učenja.

Za podporo doseganju strateških ciljev strategija vključuje tudi okvir specifičnih ciljev za različne starostne / ciljne skupine in opise ravni bralne pismenosti za določene starostne skupine.

Nova strategija določa tudi cilje, in sicer do leta 2030:

• vsaj 90 % učencev ob koncu osnovne šole (starost 15 let) bi moralo doseči osnovno raven pismenosti, merjeno s PISA, in
• vsaj 10 % le-teh pa naj bi doseglo najvišjo raven bralne pismenosti, stopnjo 5 in 6.

Strategija odgovornost za izvajanje strategije postavlja na raven Vlade Republike Slovenije. Vlada je februarja 2021 imenovala Nacionalni svet za bralno pismenost. Ena ključnih nalog tega sveta bo spremljanje izvajanja strategije, ki bo podrobneje opredeljena v akcijskem načrtu. Pristojna ministrstva bodo v sodelovanju z vlado zagotovila sredstva za njegovo izvajanje na podlagi predlogov Nacionalnega sveta za bralno pismenost.

Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji (2011) predstavlja sistematičen strokovni premislek o strukturi in delovanju slovenskega sistema vzgoje in izobraževanja in predlaga rešitve, ki naj bi zagotovile kakovost delovanja na področju predšolske vzgoje, osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja, izobraževanja odraslih in glasbenega šolstva.

Drugo

9. oktobra 2020 je Vlada Republike Slovenije v organizaciji Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport v sodelovanju z OECD organizirala virtualni Vrh spretnosti – strategija spretnosti za svet v okrevanju na visoki ravni, z 42 delegacijami držav članic OECD in svetovnih organizacij kot so UNESCO, Svet Evrope, Evropska komisija, za razpravo o vplivih megatrendov kot so: globalizacija, digitalizacije, demografske spremembe, ter vpliv na vzpostavljanje trajnosti, zdravja in družbenega blagostanja kot posledic pandemske krize na razvoj spretnosti in uresničevanja vseživljenjskega učenja.

Za razvoj izobraževanja v Republiki Sloveniji so pomembni tudi nekateri drugistrateški dokumenti:

• Resolucija o Nacionalnem programu za mladino 2013–2022
• Resolucija o Nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2014–2023
• Resolucija o Nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025
• Resolucija o nacionalnem programu za enakost žensk in moških 2015–2020.
• Resolucija o družinski politiki 2018–2028 »Vsem družinam prijazna družba«
• Resolucija o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030.

Novembra 2020 je Vlada potrdila Program za otroke 2020-2025, s katerim si bo država prizadevala dvigniti stopnjo blaginje otrok, zagotoviti vsem otrokom enake možnosti in pravice, okrepiti zaščito in varstvo ter izboljšati možnosti vključevanja in sodelovanja otrok.

Decembra 2017 je vlada RS sprejela Strategijo razvoja Slovenije 2030, ki predstavlja nov krovni razvojni okvir države in kot osrednji cilj postavlja kakovost življenja za vse. S petimi strateškimi usmeritvami in dvanajstimi medsebojno povezanimi razvojnimi cilji postavlja nove dolgoročne razvojne temelje Slovenije.

Novembra 2015 je Državni zbor sprejel tudi Resolucijo o nacionalnem programu za enakost žensk in moških 2015–2020.

Vsakokratna aktualna koalicija, ki sestavlja vlado, v koalicijski pogodbi oziroma dogovoru o sodelovanju natančneje opredeli tudi prioritete na področju vzgoje in izobraževanja.

Vlado Republike Slovenije od 13. marca 2020 vodi predsednik Janez Janša. Simona Kustec je bila imenovana za ministrico za izobraževanje, znanost in šport. Vladno koalicijo sestavljajo Slovenska demokratska stranka (SDS), Stranka modernega centra (SMC), Nova Slovenija – Krščanski demokrati (NSi) in Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS).

Stranke so se s sporazumom zavezale, da se bo koalicija v obdobju 2020-2022 zavzela za vrsto ukrepov, ki so povezani s sistemom vzgoje in izobraževanja. Med ukrepi so tudi:

• spodbujanje odličnosti in mednarodne odprtosti visokošolskega sistema;
• uvajanje dualnega sistema v srednjem in višjem strokovnem izobraževanju ter krepitev vajeniškega sistema;
• uvajanje podjetniških vsebin in podjetniške etike, skupaj z osnovami finančne pismenosti;
• izboljšanje sistema usmerjanja otrok s posebnimi potrebami;
• prenova razširjenega programa na osnovnošolski in srednješolski ravni (spodbujanje gibanja);
• objavljanje podatkov o zaposljivosti diplomantov;
• krepitev vloge nacionalnega zavoda s področja šolstva;
• ponovna uvedba brezplačnega vrtca za drugega in vse naslednje otroke, ki so istočasno vključeni v vrtec ter spodbude za večjo vključenost otrok v vrtec vsaj eno leto pred začetkom šole;
• reforma politike socialnih transferjev, ureditev državnih štipendij, uvedba univerzalnega otroškega dodatka.

Pregled reformnih procesov in njihovih nosilcev

Predloge zakonov in drugih predpisov z zakonsko močjo, nacionalnih programov in drugih splošnih aktov, s katerimi se določajo načelne in dolgoročne politične usmeritve za posamezna področja, v Republiki Sloveniji pripravlja Vlada (lahko pa jih predlaga tudi vsak poslanec, Državni svet ali najmanj pet tisoč volivcev), sprejema pa jih Državni zbor kot najvišji predstavniški in zakonodajni organ.

Državni zbor je nosilec zakonodajne oblasti v Republiki Sloveniji in zato edini organ v državi, ki lahko sprejema zakone. Zakoni se sprejemajo v zakonodajnem postopku, ki vsebuje več faz – od vložitve predloga zakona prek vlaganja amandmajev (sprememb in dopolnitev) do glasovanja o sprejemu ali zavrnitvi zakona, razglasitve zakona (predsednik republike) in objave v Uradnem listu. Državni zbor sprejema zakone, ki na novo urejajo posamezna družbena področja, lahko pa s sprejetjem novele spremeni ali dopolni ureditev z zakonom že urejenih družbenih razmerij. Zakonodajni postopek urejata Ustava Republike Slovenije in Poslovnik Državnega zbora.

Izvršilni predpisi, ki jih sprejema izvršilna veja oblasti (Vlada, ministri), so: uredbe, odloki, pravilniki, odredbe in navodila.

Pomembno vlogo v reformnih procesih imajo tudi podporni javni zavodi s področja izobraževanja, ki jih v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ustanavlja država. Njihove naloge so predvsem priprava strokovnih podlag za odločanje, razvoj, uvajanje in spremljava ter evalvacija kurikula, izvajanje drugega razvojnega dela in projektov, strokovna pomoč, spremljanje in razvoj kakovosti ter evalvacija uvedenih sprememb, svetovanje in izvajanje usposabljanj in druge podporne naloge.

Julija 2021 je Šola za ravnatelje, ki je bila leta 1995 ustanovljena kot samostojni javni zavod za namen izobraževanja in usposabljanja ravnateljev, v skladu z odločitvijo vlade postala sestavna enota Zavoda RS za šolstvo. Temeljno izhodišče za pripojitev je uresničitev ciljev koalicijske pogodbe o sodelovanju v Vladi 2020-2022, ki se nanaša krepitev vloge krovnega nacionalnega zavoda s področja šolstva z vključitvijo nekaterih drugih nacionalnih zavodov z namenom oblikovanja učinkovitega, kakovostnega in celostnega sistema na področju izobraževanja.

Poleg omenjenega Zavoda RS za šolstvo so podporni zavodi na področju izobraževanja še Center RS za poklicno izobraževanje, Državni izpitni center, Andragoški center Slovenije, Center za šolske in obšolske dejavnosti, Center za mobilnost in evropske programe izobraževanja in Slovenski šolski muzej.