Če je le mogoče, naj bi se otrok s posebnimi potrebami šolal v rednem šolskem sistemu. Kadar pa so otrokove omejitve takšne, da po presoji Komisije za usmerjanje prilagoditve v večinski šoli ne bi mogle omogočiti uspešne vzgoje in izobraževanja posameznika, se otrok oziroma mladostnik s posebnimi potrebami usmeri v prilagojeni ali posebni program. Tega izvajajo posebne šole in zavodi kot strokovne institucije, ki so prostorsko in kadrovsko prilagojene za posamezno vrsto primanjkljaja, ovire ali motnje.

Opredelitev otrok, ki se vključujejo v posebne šole in zavode

Osnovne šole s prilagojenim programom

Otroci, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali avtističnih motenj ne zmorejo pridobiti enakega standarda znanja, kot je predpisan za večinske šole, se usmerijo v prilagojeni program osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom oziroma v posebni program vzgoje in izobraževanja. Oba programa se izvajata v samostojnih osnovnih šolah s prilagojenim programom (27 samostojnih šol) ali enotah v večinski osnovni šoli (21 enot). Otroci, ki jim ni mogoče organizirati dnevnega prevoza v šolo in nazaj, lahko bivajo v domovih za učence; ti so praviloma del šole. Oskrba v domovih je brezplačna. To dejavnost izvaja 6 osnovnih šol, ki izvajajo prilagojeni program, in en samostojni dom učencev.

V prilagojen izobraževalni program osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom se lahko usmerijo otroci z:

• lažjimi motnjami v duševnem razvoju,
• z avtističnimi motnjami.

Otroci in mladostniki z zmernimi, težjimi in težkimi motnjami v duševnem razvoju ter otroci z avtističnimi motnjami se usmerijo v posebni program vzgoje in izobraževanja.

Zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami

Če zaradi teže primanjkljaja otroku ni mogoče zagotoviti ustreznega okolja v večinskem vrtcu ali šoli, se usmeri v prilagojeni program v posebnih zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami.

V Sloveniji trenutno obstaja 9 vzgojnih zavodov, 3 zavodi za gluhe in naglušne otroke, 1 zavod za slepe in slabovidne ter 2 zavoda za gibalno ovirane otroke in mladostnike. Učencem in dijakom je tako lahko omogočeno doseganje enakovrednega standarda znanja kot vrstnikom v večinski šoli.

Nekateri zavodi izvajajo poleg prilagojenega izobraževalnega programa z enakovrednim izobrazbenim standardom tudi prilagojeni program osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom ter posebni program vzgoje in izobraževanja, lahko pa tudi vzgojne programe za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami. Če so otroci in mladostniki od zavoda preveč oddaljeni, da bi se lahko dnevno vozili, lahko v zavodu tudi brezplačno bivajo.

Slepi in slabovidni otroci

V Sloveniji deluje Center za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne (Center IRIS), v katerega se usmeri slepega ali slabovidnega otroka oziroma mladostnika, če zanj redni vrtec ali šola ne more zagotoviti ustreznih prilagoditev. Izvaja:

• prilagojeni program za predšolske otroke,
• prilagojeni izobraževalni program osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom,
• prilagojeni izobraževalni program osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom,
• posebni program vzgoje in izobraževanja,
• vzgojni program domov za učence s posebnimi potrebami ter
• prilagojene programe srednješolskega poklicnega in strokovnega izobraževanja.

Gluhi in naglušni otroci ter otroci z govorno-jezikovnimi motnjami

V Sloveniji delujejo za otroke s tem primanjkljajem trije zavodi. Dva (CSGM in CKSG) izvajata le prilagojeni program za predšolske otroke in prilagojena izobraževalna programa osnovne šole z enakovrednim in nižjim izobrazbenim standardom, tretji (ZGNL) pa tudi prilagojene programe srednješolskega poklicnega in strokovnega izobraževanja.

Gibalno ovirani otroci

V Sloveniji izvajata programe za gibalno ovirane otroke dva specializirana zavoda.

CIRIUS Vipava vključuje gibalno ovirane otroke, ki imajo poleg tega tudi motnje v duševnem razvoju in izvaja

• prilagojeni program za predšolske otroke,
• posebni program vzgoje in izobraževanja, vzgojni program in
• prilagojeni izobraževalni program osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom.

CIRIUS Kamnik izvaja

• prilagojeni program osnovne šole z enakovrednim in z nižjim izobrazbenim standardom,
• posebne programe, vzgojne programe ter
• prilagojene programe srednješolskega poklicnega in strokovnega izobraževanja.

Otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami

Z dne 13. 1. 2021 je pričel veljati nov Zakon o obravnavi otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami ter motnjami v vzgoji in izobraževanju, ki bo:

• enotno uredil vzgojno delovanje vzgojnih zavodov,
• ponujal več fleksibilnih oblik pomoči,
• zagotovil potrebno sodelovanje posameznih resorjev in ne nazadnje
• vpeljal mehanizme za boljšo zaščito pravic in varnost otrok oziroma mladostnikov in strokovnih delavcev.

Glavni cilj zakona je vzpostaviti enotno sistemsko rešitev celostne obravnave otrok s čustvenimi in vedenjskimi motnjami v vzgojnih zavodih, ki so vpeti v delo različnih resorjev, in omogočiti oblikovanje strokovnih centrov, ki bodo lahko ponujali tudi preventivne dejavnosti otrokom v vrtcih in šolah; to bo prispevalo k čimprejšnji pomoči in s tem morebiti kasnejšim namestitvam.

Z novo ureditvijo bo vzpostavljena tudi mreža strokovnih centrov, ki bodo sami ali v sodelovanju z drugimi vzgojnimi zavodi zagotavljali celostno pomoč otrokom in mladostnikom s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami v posameznih določenih regijah.

Trenutno v Sloveniji deluje devet zavodov za otroke in mladostnike s čustvenimi in vedenjskimi motnjami.

Vpisni pogoji in izbira šole

Otroci s posebnimi potrebami se v posebne šole in zavode vključijo na podlagi odločbe o usmeritvi, ki jo po predpisanem postopku izda Zavod RS za šolstvo.

Postopek začnejo starši otroka ali mladostnik sam, če je starejši od 15 let, in sicer tako, da na zavodu vložijo zahtevo za začetek postopka. Predlog lahko vloži tudi šola, kamor je otrok vključen, če presodi, da je usmeritev potrebna ali napačna, starši pa je niso zahtevali. Če otrok že obiskuje vrtec oziroma šolo, ta izdela poročilo o otroku.

Komisija za usmerjanje na podlagi dokumentacije o otroku, razgovora s starši in po potrebi razgovora z otrokom oziroma pregleda otroka pripravi strokovno mnenje. V njem so osnovni podatki o otroku, sinteza mnenj vseh članov, opredelitev motnje, usmeritev v ustrezni program in ustrezno ustanovo. Če je potrebno, se opredelijo tudi dodatna strokovna pomoč, prilagoditve prostora in opreme, spremljevalec za fizično pomoč, pripomočki in druge pravice, ki otroku pripadajo na podlagi zakonodaje.

Zavod za šolstvo si mora pred izdajo odločbe pridobiti mnenje staršev o strokovnem mnenju in na šoli oziroma zavodu preveriti, ali izpolnjuje pogoje za sprejem otroka. Starši se na odločbo lahko pritožijo. O pritožbi odloča ministrstvo, pristojno za izobraževanje, na podlagi strokovnega mnenja drugostopenjske komisije za usmerjanje.

Otrokom s posebnimi potrebami se lahko na predlog staršev ali na podlagi odločbe o usmeritvi začetek osnovnošolskega izobraževanja odloži za eno leto.

Pravilnik o vpisu v srednje šole določa, da kandidat s posebnimi potrebami, ki izpolnjuje vpisne pogoje za vpis v izobraževalni program, v katerega se je prijavil, in ima veljavno odločbo o usmeritvi v ta program, v primeru omejitve vpisa zaradi prevelikega števila prijavljenih kandidatov ne sodeluje v izbirnem postopku, če dosega najmanj 90 odstotkov točk, ki so bile v prvem ali drugem krogu izbirnega postopka potrebne za vpis v program.

Starostne ravni in razporejanje učencev po skupinah

Učenci so usmerjeni v program, ki je prilagojen vrsti primanjkljaja, ovire oziroma motnje. Zato so v šolah in zavodih, ki izvajajo prilagojene programe in posebni program, v oddelke razporejeni učenci, ki imajo podobne primarne primanjkljaje, ovire oziroma motnje. Prilagojeni program osnovne šole je razdeljen na tri obdobja, v vsakem so trije razredi, tako kot v rednem programu. Učenci enega razreda so razporejeni v oddelke. V šolah in zavodih, ki imajo manjše število učencev, so oblikovani kombinirani oddelki, v katerih so učenci dveh ali več razredov.

V oddelku prilagojenega programa z nižjim izobrazbenim standardom za otroke z lažjimi (izjemoma tudi z zmernimi) motnjami v duševnem razvoju je lahko razporejenih največ:

• 8 učencev v 1., 2. in 3. razredu,
• 10 učencev v 4., 5. in 6. razredu,
• 12 učencev v 7., 8. in 9. razredu.

V oddelku za izvajanje prilagojenih programov, ki zagotavljajo doseganje enakovrednega standarda znanja kot redni program osnovne šole, v katerega so razporejeni slepi in slabovidni ali gluhi in naglušni ali otroci z govorno-jezikovnimi motnjami ali gibalno ovirani, je lahko največ:

• 7 učencev v 1., 2. in 3. razredu,
• 8 učencev v 4., 5. in 6. razredu,
• 10 učencev v 7., 8. in 9. razredu.

V oddelku za izvajanje prilagojenih programov za otroke z avtističnimi motnjami je lahko največ 5 učencev.

V oddelku za učence s čustvenimi in vedenjskimi motnjami je lahko največ 8 učencev.

Če so v oddelku učenci z več motnjami, se normativ lahko zniža za 3 učence, enako tudi, če so v kombiniranem oddelku učenci dveh ali več razredov.

Vzgoja in izobraževanje po posebnem programu vzgoje in izobraževanja, v katerega so usmerjeni učenci z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju, se deli na stopnje. Program ne daje javno veljavne izobrazbe. Posamezna stopnja traja praviloma tri leta. Prve tri so obvezne. V oddelku, v katerem so otroci z zmerno in težjo motnjo v duševnem razvoju, je lahko največ do:

• 6 otrok na 1. stopnji,
• 7 otrok na 2. stopnji,
• 8 otrok na 3., 4., 5. in 6. stopnji.

Če so v oddelku učenci s težko motnjo v duševnem razvoju in učenci z več motnjami, se normativ zmanjša za 1 učenca. Če so v oddelku učenci z avtističnimi motnjami so v oddelku lahko največ 4 učenci.

Izobraževanje po prilagojenih programih srednješolskega izobraževanja poteka po letnikih ali po programskih enotah, dijaki so razporejeni v oddelke. V oddelku za pridobitev poklicne in srednje strokovne izobrazbe je lahko največ 10 dijakov. Pri praktičnem delu se dijaki delijo v skupine. V skupini, v kateri se ročno obdeluje material, je lahko največ 6 dijakov, če pa se material obdeluje strojno, so lahko v skupini največ 4 dijaki.

Normative za oblikovanje oddelkov določi minister s Pravilnikom o normativih in standardih za izvajanje vzgojno izobraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami.

Programi, predmeti

V šolah in zavodih za otroke s posebnimi potrebami se izvajajo prilagojeni in posebni programi.

Prilagojeni program osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom

Zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami izvajajo prilagojene izobraževalne programe osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom za:

• gluhe in naglušne,
• slepe in slabovidne,
• otroke z govorno-jezikovnimi motnjami,
• otroke z avtističnimi motnjami in
• gibalno ovirane.

Programi učencem zagotavljajo enako raven znanja kot v večinski šoli. Predmeti in njihov urni obseg je enak kot v večinski šoli. Učni načrti so ustrezno prilagojeni posamezni vrsti primanjkljaja, ovire oziroma motnje.

Poleg pouka predmetov je za učence obvezno sodelovanje pri dnevih dejavnosti, pri urah oddelčne skupnosti in pri specialno-pedagoških dejavnostih, ki pripomorejo k premagovanju otrokovega primanjkljaja. Te dejavnosti so komunikacija, računalništvo, za gibalno ovirane še socialne veščine, za slepe in slabovidne pa orientacija in mobilnost. V prilagojenem programu za gluhe in naglušne se učenci učijo slovenski znakovni jezik.

Neobvezni razširjeni del programa je večinoma enak kot v večinski šoli (jutranje varstvo za učence 1. razreda, dopolnilni in dodatni pouk, interesne dejavnosti), podaljšano bivanje pa se izvaja za učence od 1. do 9. razreda.

Prilagojeni program osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom

Program izvajajo v posebnih šolah ali v enotah večinskih šol ter v nekaterih zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami za učence z lažjo motnjo v duševnem razvoju ali avtističnimi motnjami. V primerjavi z vrstniki v rednem izobraževalnem programu ti učenci potrebujejo manj zahteven program, ki jim ne omogoča pridobitve enakovrednega izobrazbenega standarda.

V šoli izvajajo pouk naslednjih predmetov:

• od 1. do 9. razreda: slovenščina, matematika, likovna umetnost, glasbena umetnost in šport;
• od 1. do 3. razreda: spoznavanje okolja;
• od 4. do 9. razreda: naravoslovje, družboslovje;
• od 5. do 9. razreda: tehnika in tehnologija, gospodinjstvo;
• od 7. do 9. razreda: tuji jezik, izbirni predmet.

Število ur pouka predmetov se veča od 19 ur tedensko v 1. razredu do 29 ur v 9. razredu.

V osnovni šoli, ki izvaja program z nižjim izobrazbenim standardom na narodno mešanem območju v Prekmurju, kjer živi madžarska narodna skupnost, poteka pouk hkrati v slovenščini in madžarščini in izvajajo pa tudi predmet madžarščina.

Učenci obvezno sodelujejo tudi pri dnevih dejavnosti, urah oddelčne skupnosti in od 1. do 6. razreda pri specialno-pedagoških dejavnostih – računalništvu in socialnem učenju.

Učenci lahko sodelujejo tudi v neobveznem razširjenem delu programa, ki je enak kot v prilagojenem programu z enakovrednim izobrazbenim standardom.

Po končanem osnovnošolskem prilagojenem programu z nižjim izobrazbeni standardom se otroci s posebnimi potrebami lahko vpišejo v osmi razred programa osnovne šole za odrasle in v programe nižjega poklicnega izobraževanja.

Posebni program

Posebni program vzgoje in izobraževanja se izvaja za otroke in mladostnike ter odrasle osebe z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju in se deli na stopnje. Posamezna stopnja traja praviloma tri leta. Pouk poteka v posebnih osnovnih šolah, ki izvajajo prilagojeni program z nižjim izobrazbenim standardom, ali enotah v večinskih osnovnih šolah in zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami pa tudi v socialno-varstvenih zavodih. Ti spadajo v pristojnost ministrstva, pristojnega za socialne zadeve. Program spodbuja otrokov razvoj na zaznavnem, gibalnem, čustvenem, miselnem, govornem in socialnem področju, navaja na skrb za zdravje in samostojno življenje, omogoča pridobivanje osnovnega znanja in spretnosti ter navaja na čim bolj aktivno, delno samostojno vključevanje v okolje.

Obvezni del na 1., 2. in 3. stopnji programa so dejavnosti na naslednjih področjih:

• razvijanje samostojnosti,
• splošna poučenost,
• gibanje in šport,
• glasbena umetnost,
• likovna umetnost,
• delovna vzgoja.

Sestavni del 4. in 5. stopnje so tudi izbirne vsebine. Odrasli od 21. do 26. leta imajo na 6. stopnji programa še dodatna področja, kot so aktivno preživljanje prostega časa, razvijanje dejavnega državljanstva, intimno življenje in odnosi med spoloma ter delovne in zaposlitvene tehnike.

Program poteka od 22 ur do 30 ur tedensko. V obvezni del spadajo tudi dnevi dejavnosti.

Učenci lahko sodelujejo tudi v neobveznem razširjenem delu programa: pri podaljšanem bivanju, interesnih dejavnostih, učenci prve stopnje tudi v jutranjem varstvu.

Prilagojeni programi srednješolskega izobraževanja

V zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami se dijaki lahko izobražujejo tudi po prilagojenih programih srednješolskega poklicnega in strokovnega izobraževanja. Dijaki si pridobijo primerljivo znanje in kvalifikacije kot vrstniki v rednih programih. Nekateri programi se izvajajo leto dlje, sicer pa potekajo po primerljivih predmetnikih. Vsebujejo tudi dejavnost za optimalni razvoj, predvsem za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj, skupaj s pomočjo pri učenju. Izvajajo jih usposobljeni specializirani učitelji.

Postrehabilitacijski praktikum

Posebni program Postrehabilitacijski praktikum je namenjen dijakom s posebnimi potrebami, ki zaradi poškodbe glave ali drugih nevroloških bolezni ne morejo biti uspešni v rednih srednješolskih programih. Program obsega splošno izobraževanje, praktično izobraževanje in vzgojno delo. Dijaki so vključeni v program med rehabilitacijo, če se stanje izboljša, se lahko ponovno vpišejo v programe srednješolskega izobraževanja.

Sprejemanje programov

Javno veljavne prilagojene programe, razen izobraževalnih programov zasebnih šol, sprejme minister, pristojen za izobraževanje, v sodelovanju s pristojnim strokovnim svetom. Vzgojne programe in posebne programe vzgoje in izobraževanja, ki se izvajajo kot javna služba, sprejme strokovni svet za splošno izobraževanje.

Metode poučevanja in učno gradivo

Učitelji prilagajajo učni proces primanjkljajem, oviram in motnjam učencev in dijakov. Izvajajo dejavnosti, ki zmanjšujejo ovire, razvijajo potrebne spretnosti za učinkovito organizacijo in način učenja.

Šole in zavodi so opremljeni s potrebnimi posebnimi didaktičnimi sredstvi in tehničnimi pripomočki. Zavod za slepe in slabovidne pripomočke pripravlja, izdeluje in izposoja. Prav tako tudi svetuje, izobražuje ter usposablja za njihovo uporabo. Pripravlja tudi prilagojene učbenike, delovne zvezke in drugo učno gradivo. Večino drugih učbenikov za prilagojene programe je pripravil Zavod RS za šolstvo, nekatere tudi druge zasebne založbe. Ustreznost učbenikov potrdi pristojni strokovni svet. Šole imajo učbeniške sklade, iz katerih si učenci in dijaki učbenike lahko izposodijo, nekateri so dostopni na zgoščenkah.

Pri pouku v šolah in zavodih uporabljajo prilagojeno opremo IKT in ustrezno programsko opremo. Gluhi in naglušni se učijo slovenski znakovni jezik, pri delu z njimi in z otroki z govorno-jezikovnimi motnjami učitelji uporabljajo verbotonalno metodo in fonetsko-ritmično glasbeno stimulacijo. Slepi in slabovidni se učijo braillovo pisavo in uporabljajo zvočni material. Težje gibalno ovirani, ki imajo poleg osnovne še druge motnje, se usposabljajo za uporabo nadomestnega komunikatorja.

V posebnem programu za učence z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju ter prilagojenem programu za gibalno ovirane sodelujejo tudi varuhi – negovalci oziroma spremljevalci skupine gibalno oviranih otrok.

Napredovanje učencev in dijakov

Osnovnošolsko izobraževanje

Učenci v prilagojenem programu osnovne šole z enakovrednim standardom napredujejo iz razreda v razred kot njihovi vrstniki v večinski osnovni šoli. Od 1. do 6. razreda praviloma napredujejo, v 7. in 8. razredu napredujejo v naslednji razred, če so ob koncu šolskega leta pozitivno ocenjeni iz vseh predmetov.

Znanje učencev v prilagojenem programu osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom učitelji ocenjujejo od 1. do 3. razreda z opisnimi ocenami. Učenci praviloma napredujejo. Ponavljajo lahko v soglasju s starši ali pa izjemoma brez njihovega soglasja, če ne dosežejo pričakovanih rezultatov znanja. V drugem in tretjem obdobju učitelji znanje učencev ocenjujejo s številčnimi ocenami. Pravila za napredovanje so enaka kot v večinskih šolah.

O napredovanju iz razreda v razred oziroma o ponavljanju razreda odloči učiteljski zbor.

V posebnem programu vzgoje in izobraževanja se napredek učenca ocenjuje z opisnimi ocenami. Učenci napredujejo iz stopnje v stopnjo ne glede na uspeh.

Učenci prilagojenega programa osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom, ki se ne vpišejo v srednješolsko izobraževanje, lahko obiskujejo osnovno šolo še 3 leta po izpolnjeni osnovnošolski obveznosti, za večino učencev je to do 18. leta. Učenci posebnega programa, ki so izpolnili osnovnošolsko obveznost, lahko nadaljujejo izobraževanje še največ enajst let, to je do dopolnjene starosti 26 let.

Za učence 6. in 9. razreda prilagojenega programa z enakovrednim izobrazbenim standardom je, tako kot za njihove vrstnike v redni šoli, nacionalno preverjanje znanja iz treh predmetov obvezno. Za učence programa z nižjim izobrazbenim standardom pa je to preverjanje prostovoljno.

Srednja šola

Dijaki v prilagojenih programih srednješolskega izobraževanja napredujejo v višji letnik, če izpolnijo vse obveznosti, predpisane s programom in so ob koncu šolskega leta pozitivno ocenjeni iz vseh predmetov oziroma strokovnih modulov letnika.

Spričevala

Učenci in dijaki v prilagojenih programih, ki zagotavljajo doseganje enakovrednega standarda znanja, dobijo enaka spričevala kot vrstniki v večinskih šolah.

Učenci prilagojenega programa z nižjim izobrazbenim standardom od 1. do 3. razreda dobijo spričevala z opisnimi ocenami, od 4. razreda naprej pa s številčnimi zaključnimi ocenami. Če učenci pri posameznih predmetih prehajajo v redni program, so pri tem predmetu ocenjeni kot v tem programu in se to zapiše v spričevalo.

Učenci posebnega programa vsako leto ob koncu pouka dobijo potrdilo z opisno oceno napredka. Če se občasno vključujejo v prilagojeni program, se to navede v potrdilu. Učencem, ki so končali posebni program vzgoje in izobraževanja, šola izda potrdilo o izpolnjeni osnovnošolski obveznosti z opisno oceno dosežkov.

Ko dijaki končajo postrehabilitacijski praktikum, jim šola izda potrdilo o zaključenem usposabljanju po posebnem programu vzgoje in izobraževanja.