Temeljna načela vzgoje in izobraževanja v Sloveniji določajo Ustava, dve beli knjigi o izobraževanju in zakoni, ki urejajo posamezne ravni in/ali vidike vzgoje in izobraževanja.

Ustavna načela o vzgoji in izobraževanju

Ustava Republike Slovenije (1991) določa temeljna načela vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji. Ta načela so:

• osnovnošolsko izobraževanje je obvezno in se financira iz javnih sredstev,
• država mora državljanom zagotavljati možnosti, da pridobijo ustrezno izobrazbo,
• otroci z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju ter druge huje prizadete osebe imajo pravico do izobraževanja in usposabljanja za dejavno življenje v družbi. Takšno izobraževanje in usposabljanje se financira iz javnih sredstev;
• zagotovljena je svoboda znanstvenega in umetniškega ustvarjanja,
• državne univerze in visoke šole so avtonomne.

Poleg tega je ustavno priznanima narodnima skupnostima, italijanski in madžarski, zagotovljena pravica do uporabe svojih narodnih simbolov in ustanavljanja svojih vzgojno-izobraževalnih zavodov ter pravica do vzgoje in izobraževanja v svojem jeziku. Ustava posebne pravice zagotavlja tudi članom romske skupnosti in z dopolnitvijo leta 2021 tudi svobodno uporabo in razvoj slovenskega znakovnega jezika.

Načela in cilji v ključnih političnih dokumentih in zakonih

Načrt za izčrpno reformo vzgojno-izobraževalnega sistema je bil zasnovan leta 1995 v Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: Bela knjiga iz leta 1995). Bela knjiga iz leta 1995 temelji na aktualnih standardih otrokovih in človekovih pravic, ter opredeljuje osnovna izhodišča, načela in cilje vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji.

Nekaj glavnih točk, določenih v Beli knjigi iz leta 1995:

• Javno šolstvo ostane laično, kot pred osamosvojitvijo.
• Šole naj imajo avtonomijo v razmerju do oblasti ter v razmerju do zunajšolskih prepričanj.
• Vzgoja in izobraževanja naj se odpreta in povežeta z ostalo Evropo, na primer v smislu učenja jezikov, primerljivosti z mednarodnimi standardi znanja in medkulturne vzgoje.

Poleg tega naj bi vrtci in šole zagotavljali vzgojo in izobraževanje za vse člane družbe na podlagi skupnih vrednot. Izobraževalni cilji so bili osredinjeni na izobraževanje posameznika kot avtonomnega bitja in oblikovanje razsvetljenega državljana. Temeljno načelo enakih možnosti za šolsko uspešnost je opredeljeno kot »upoštevanje razlik med otroki in njihove pravice do izbire in drugačnosti« Načela široke dostopnosti, kakovosti in pravičnosti naj bi bila vgrajena v vse povezane zakonske akte. Pravica do izbire naj bi bila zajamčena z uvedbo zasebnih šol, vpeljavo izbirnega dela programov in nivojskega pouka.

Bela knjiga iz leta 1995 je torej služila kot osnova za poglobljene reforme, ki so potekale v obliki sprejema vrste zakonov, ki pokrivajo organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja ter specifične vidike različnih stopenj izobraževanja.

V letih 2007 in 2008 se je odvijal nov krog zakonskih sprememb. Podjetnost in inovativnost sta bili dodani med cilje osnovnošolskega izobraževanja, na splošno pa je bil v tem obdobju sprejet kompetenčni pristop.

Leta 2011 je strokovna skupina, ki jo je dve leti pred tem imenoval minister za izobraževanje, predstavila novo Belo knjigo o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji (pdf) (v nadaljevanju: Bela knjiga iz leta 2011). Po izvedbi začetnih izčrpnih reform vzgojno-izobraževalnega sistema v devetdesetih letih in sprejemu naknadnih zakonskih sprememb, je bil osnovni namen Bele knjige iz leta 2011 podajanje sistematičnega pregleda strukture in delovanja vzgojno-izobraževalnega sistema. Dodaten namen je bil predlaganje reform, ki bi zagotovile zagotavljanje kakovostne vzgoje in izobraževanja v prihodnje.

Bela knjiga iz leta 2011 je opredelila štiri osnovna načela izobraževanja v Republiki Sloveniji:

• Človekove pravice in odgovornost – se nanaša na skupno evropsko dediščino političnih, kulturnih in moralnih vrednot, ki so združene v človekovih pravicah in pripadajoči odgovornosti, kot tudi načela pluralne demokracije, strpnosti, solidarnosti in vladavine prava.
• Avtonomija – vključno s strokovno avtonomijo strokovnjakov na področju vzgoje in izobraževanja in vzgojno-izobraževalnih zavodov, ki je povezana s ključnim ciljem izobraževanja, tj. oblikovanje neodvisnega, obzirnega in odgovornega posameznika, ki se zanaša na usvojeno znanje, družbene in druge veščine.
• Pravičnost – je tesno povezana z zagotavljanjem enakih možnosti za uspeh v življenju za vse državljane, za kar so potrebne enake možnosti za pridobivanje izobrazbe, skupaj z enakim in nepristranskim ocenjevanjem znanja učencev, ter enakimi, nepristranskimi ter sorazmernimi pozitivnimi in negativnimi ukrepi.
• Kakovost – se odraža v tem, da izobraževanje temelji na skupnih vrednotah, kot so človekove pravice in tudi sam izobraževalni proces, ki mora biti skladen z najširšim možnim konsenzom glede tega, kakšna je dobra šola oziroma vrtec itn.

Glede na Belo knjigo iz leta 2011 lahko glavne cilje vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji povzamemo, kot sledi:

• zagotavljanje kakovostne vzgoje in izobraževanja na vseh ravneh,
• podpiranje optimalnega fizičnega in psihičnega razvoja vsakega posameznika,
• zagotavljanje splošne vzgoje in izobraževanja ter znanj, kot tudi poklicnih spretnosti in znanj, primerljivih z državami, ki dosegajo najvišje rezultate na mednarodnih tekmovanjih,
• razvoj sposobnosti za vseživljenjsko učenje in stalni osebni in strokovni razvoj,
• zagotavljanje enakih možnosti v izobraževanju - ne glede na spol, družbeno in kulturno poreklo, vero, narodnost, svetovni nazor in fizično ali psihično stanje - ter zagotavljanje podpore in spodbud določenim skupinam, ki jih potrebujejo,
• zagotavljanje pogojev za razvoj posebej nadarjenih posameznikov,
• zagotavljanje sodelovanja med izobraževalnimi zavodi in širšo skupnostjo,
• razvoj sposobnosti za življenje za življenje v demokratični družbi.

Osnovni zakon, ki pokriva vse ravni izobraževanja (razen visokošolske) je Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. V skladu z zgoraj opisanimi prednostnimi nalogami, določa naslednje cilje vzgoje in izobraževanja:

• zagotavljanje optimalnega razvoja posameznika ne glede na spol, socialno in kulturno poreklo, veroizpoved, rasno, etnično in narodno pripadnost ter telesno in duševno konstitucijo oziroma invalidnost,
• vzgajanje za medsebojno strpnost, razvijanje zavesti o enakopravnosti spolov, spoštovanje drugačnosti in sodelovanje z drugimi, spoštovanje otrokovih in človekovih pravic in temeljnih svoboščin, razvijanje enakih možnosti obeh spolov ter s tem razvijanje sposobnosti za življenje v demokratični družbi,
• razvijanje jezikovnih zmožnosti in sposobnosti in ozaveščanje položaja slovenskega jezika kot jezika države Slovenije; na območjih, ki so opredeljena kot narodno mešana, pa ob slovenskem jeziku tudi ohranjanje in razvijanje italijanskega in madžarskega jezika,
• zagotavljanje kakovostne izobrazbe,
• spodbujanje zavesti o integriteti posameznika,
• razvijanje zavesti o državni pripadnosti in nacionalni identiteti in vedenja o zgodovini Slovenije in njeni kulturi,
• omogočanje vključevanja v procese evropskega povezovanja,
• uveljavljanje možnosti izbire na vseh ravneh vzgoje in izobraževanja,
• omogočanje vzgoje in izobraževanja, ki ustreza stopnji razvoja in življenjski dobi posameznika,
• zagotavljanje enakih možnosti za vzgojo in izobraževanje na območjih s posebnimi razvojnimi problemi, otrokom iz socialno manj spodbudnih okolij ter otrokom, mladostnikom in odraslim s posebnimi potrebami,
• vzgajanje in izobraževanje za trajnostni razvoj in za dejavno vključevanje v demokratično družbo, kar vključuje tudi globlje poznavanje in odgovoren odnos do sebe, svojega zdravja, do drugih ljudi, do svoje in drugih kultur, do naravnega in družbenega okolja, do prihodnjih generacij,
• spodbujanje vseživljenjskega izobraževanja,
• omogočanje splošne izobrazbe in pridobitve poklica vsemu prebivalstvu,
• omogočanje čim višje ravni izobrazbe čim večjemu deležu prebivalstva ob ohranjanju že dosežene ravni zahtevnosti,
• omogočanje razvoja in doseganje čim višje ravni ustvarjalnosti čim večjemu deležu prebivalstva.

Nacionalni program visokega šolstva 2030 je Državni zbor RS sprejel marca 2022. Ključni strateški cilj je dvig ravni in kakovosti visokošolske izobrazbe v Sloveniji, ob skrbi za kakovost izobraževanja in odličnost v raziskovanju, povečati odzivnost, prožnost in privlačnost visokošolskega sistema glede na potrebe gospodarstva, negospodarstva in celotne družbe, okrepiti njegovo mednarodno vpetost, izboljšati dostopnost izobraževanja in možnosti za nenehno izobraževanje ter vseživljenjsko učenje v visokem šolstvu v vsej Sloveniji, povečati intenzivnost raziskav in inovacij, izboljšati prenos znanja v družbeno okolje.

Cilji in načela določenih ravni in vrst izobraževanja

Bela knjiga iz leta 2011 zajema vse ključne vidike vzgoje in izobraževanja. Služila je kot neposredni strateški temelj za razvoj in načrtovanje predšolske vzgoje, osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja. Zakoni, ki urejajo te ravni izobraževanja nadalje opredeljujejo cilje in načela vzgoje in izobraževanja. Ti so povzeti v uvodu poglavij: Predšolska vzgoja in varstvo,Osnovnošolsko izobraževanje in Srednješolsko izobraževanje.

Predšolska vzgoja

Zakon o vrtcih določa, da je neobvezna predšolska vzgoja sestavni del sistema vzgoje in izobraževanja. Obenem določa, da predšolska poteka po načelih:

• demokratičnosti,
• pluralizma,
• avtonomnosti, strokovnosti in odgovornosti zaposlenih,
• enakih možnostih za otroke in starše, upoštevaje različnosti med otroki,
• pravice do izbire drugačnosti,
• ohranjanje ravnotežja med različnimi vidiki otrokovega telesnega in duševnega razvoja.

Cilji predšolske vzgoje so:

• razvijanje sposobnosti razumevanja in sprejemanja sebe in drugih,
• razvijanje sposobnosti za dogovarjanje, upoštevanje različnosti in sodelovanje v skupinah,
• razvijanje sposobnosti prepoznavanja čustev in spodbujanje čustvenega doživljanja in izražanja,
• negovanje radovednosti, raziskovalnega duha, domišljije in intuicije ter razvijanje kritičnega razmišljanja,
• spodbujanje jezikovnega razvoja za učinkovito in ustvarjalno uporabo govora ter, kasneje pa tudi branja in pisanja,
• spodbujanje doživljanja umetniških del in umetniškega izražanja,
• posredovanje znanj z različnih področij in iz vsakodnevnega življenja,
• spodbujanje telesnega in gibalnega razvoja,
• razvijanje samostojnosti pri higienskih navadah in skrbi za svoje zdravje.

Osnovnošolsko izobraževanje

Na podlagi Zakona o osnovni šoli lahko cilje osnovnošolskega izobraževanja povzamemo, kot sledi:

• zagotavljanje kakovostne splošne izobrazbe vsemu prebivalstvu,
• spodbujanje skladnega telesnega, spoznavnega, čustvenega, moralnega, duhovnega in socialnega razvoja posameznika z upoštevanjem razvojnih zakonitosti,
• omogočanje osebnostnega razvoja učenca v skladu z njegovimi sposobnostmi in interesi, vključno z razvojem njegove pozitivne samopodobe,
• pridobivanje zmožnosti za nadaljnjo izobraževalno in poklicno pot s poudarkom na usposobljenosti za vseživljenjsko učenje,
• vzgajanje in izobraževanje za trajnostni razvoj in za dejavno vključevanje v demokratično družbo, kar vključuje tudi globlje poznavanje in odgovoren odnos do sebe, svojega zdravja, do drugih ljudi, svoje in drugih kultur, naravnega in družbenega okolja, prihodnjih generacij,
• razvijanje zavesti o državni pripadnosti in narodni identiteti, vedenja o zgodovini Slovencev, njihovi kulturni in naravni dediščini ter spodbujanje državljanske odgovornosti,
• vzgajanje za obče kulturne in civilizacijske vrednote, ki izvirajo iz evropske tradicije,
• vzgajanje za spoštovanje in sodelovanje, za sprejemanje drugačnosti in medsebojno strpnost, za spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin,
• razvijanje pismenosti in razgledanosti na besedilnem, naravoslovno-tehničnem, matematičnem, informacijskem, družboslovnem in umetnostnem področju,
• razvijanje pismenosti ter sposobnosti za razumevanje in sporočanje v slovenskem jeziku, na območjih, ki so opredeljena kot narodnostno mešana, pa tudi v italijanskem in madžarskem jeziku,
• razvijanje sposobnosti sporazumevanja v tujih jezikih,
• razvijanje zavedanja kompleksnosti in soodvisnosti pojavov ter kritične moči presojanja,
• doseganje mednarodno primerljivih standardov znanja,
• razvijanje nadarjenosti in usposabljanja za razumevanje in doživljanje umetniških del ter za izražanje na različnih umetniških področjih,
• razvijanje podjetnosti kot osebnostne naravnanosti v učinkovito akcijo, inovativnosti in ustvarjalnosti učenca.

Srednješolsko izobraževanje

Cilji srednješolskega izobraževanja so določeni v Zakonu o gimnazijah in v Zakonu o poklicnem in strokovnem izobraževanju. Skupni cilji obsegajo:

• posredovanje znanja na mednarodno primerljivi ravni,
• razvijanje samostojne kritične presoje in odgovornega ravnanja,
• razvijanje jezikovnega znanja,
• spodbujanje zavesti o integriteti posameznika,
• razvijanje zavesti o državni pripadnosti in narodni identiteti in vedenja o zgodovini Slovenije in njeni kulturi,
• vzgajanje za odgovorno varovanje svobode, za strpno, miroljubno sožitje in spoštovanje soljudi,
• razvijanje pripravljenosti za vzpostavljanje svobodne, demokratične in socialno pravične države,
• vzbujanje zavesti o odgovornosti za naravno okolje in lastno zdravje,
• razvijanje zavesti o pravicah in odgovornostih človeka in državljana,
• razvijanje nadarjenosti in usposabljanje za doživljanje umetniških del in za umetniško izražanje.

Splošni namen gimnazijskega izobraževanja je, da dijake pripravi na visokošolsko izobraževanje, medtem ko poklicno in strokovno izobraževanje pripravlja dijake za določene poklice in nadaljevanje izobraževanja. Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju kot cilj posebej izpostavlja še spodbujanje vseživljenjskega učenja, izobraževanje za trajnostni razvoj ter omogočanje vključevanja v evropsko delitev dela.

Terciarno izobraževanje

Terciarno izobraževanje zajema višje strokovno izobraževanje in visoko izobraževanje (univerze, fakultete, umetniške akademije in samostojne visokošolske zavode). To ni bilo vedno tako, a je višje strokovno izobraževanje v devetdesetih letih doživelo reformo.

Sprva je bilo namreč višje šolstvo zastavljeno kot dopolnitev srednješolskega poklicnega izobraževanja. V Beli knjigi iz leta 1995 je bilo višje strokovno izobraževanje umeščeno v enoviti sistem poklicnega in strokovnega izobraževanja. Posledično je celotno vertikalno os poklicnega in strokovnega izobraževanja urejal en sam zakon. Leta 2004 pa je Zakon o višjem strokovnem izobraževanju to področje umestil v terciarno izobraževanje.

Osnovna naloga višjih strokovnih šol, ki izvajajo višješolske programe, je razvijanje sposobnosti študentov za opravljanje nalog vodenja, načrtovanja in nadzora ter razvijanje poklicnih kompetenc v skladu z mednarodnimi standardi. Osnovna načela in cilji višjega šolstva so: vseživljenjsko učenje, vključevanje odraslih v izobraževanje in premostitev izobraževalnih vrzeli pri srednji generaciji.

Bela knjiga iz leta 2011 kot temeljna načela navaja socialno partnerstvo, vseživljenjsko učenje in načelo različnih poti do istega cilja. Višješolsko strokovno izobraževanje opredeljuje kot del terciarnega izobraževanja s specifičnimi značilnostmi, ki izhajajo iz njegove vloge pri zagotavljanju potreb trga dela, zato je tudi močno povezano s strokovnim izobraževanjem kot njegovim najzahtevnejšim delom.

V letu 2013 je bila sprejeta novela Zakona o višjem strokovnem izobraževanju, ki ni spremenila načel višjega šolstva, je pa utrdila utemeljenost na poklicnih standardih, ki predstavljajo neke vrste naročilo delodajalske sfere za višje strokovno izobraževanje. Višje strokovno izobraževanje je opredeljeno kot kratko visokošolsko izobraževanje, povezanost z ostalim visokošolskim izobraževanjem pa je zagotovljeno s pristojnostjo nacionalne agencije za kakovost tudi za višje šolstvo.

V letu 2015 je bil sprejet Zakon o slovenskem ogrodju kvalifikacij (SOK), ki je višje strokovne šole umestil na VI/1. raven kvalifikacij, kar je primerljivo s V. ravnijo Evropskega ogrodja kvalifikacij.

Ob upoštevanju enakosti državljanov pred zakonom in ustavno zajamčene avtonomije visokošolskih zavodov, se v nacionalnih politikah po slovenski osamosvojitvi odražajo naslednja načela v visokem šolstvu:

• visoko šolstvo kot javna dobrina,
• pravica do izbire študija pod enakimi pogoji,
• enakopravnost diplomantov pri nadaljevanju študija in na trgu dela in s tem boljša mobilnost v slovenskem in evropskem prostoru,
• odprtost v sistemu avtonomnega akademskega odločanja
• in krepitev položaja študentov pri soupravljanju visokošolskih zavodov.

Zgoraj našteta načela so povezana s splošnimi nacionalnimi cilji, ki jih mora visoko šolstvo uresničevati. Ti cilji vključujejo:

• prizadevanja za prepoznavnost visokošolskega sistema v nacionalnem okolju in njegova mednarodna primerljivost,
• prilagajanje evropskim izobraževalnim standardom,
• javnost in odgovornost delovanja visokošolskih zavodov,
• povezanost raziskovalne in pedagoške dejavnosti,
• odgovornost za prenos raziskovalnih rezultatov v pedagoški proces, gospodarstvo in širšo skupnost.

Splošni nacionalni cilji se nato pretvorijo v strateške cilje. Ti so določeni za pet in desetletna obdobja z nacionalnim programom visokega šolstva in, deloma, tudi nacionalnim razvojno-raziskovalnim programom.

Ključni strateški cilji do leta 2030 v Nacionalnem programu visokega šolstva so:

• Vzpostavitev mednarodno primerljivega disciplinarno pluralnega visokošolskega sistema.
• Definiranje javne službe na področju visokošolske dejavnosti.
• Omogočanje brezplačnega študija vsem na vseh treh stopnjah.
• Združitev visokošolskega izobraževanja, raziskovanja in tehnološkega razvoja.
• Vzpostavitev učinkovitega visokošolskega sistema, v skladu s principi bolonjskega procesa
• Vsaj 50 % državljank in državljanov Slovenije v starosti od 30 do 34 let zaključi eno od stopenj visokošolskega izobraževanja do leta 2030.
• Delovanje visokošolskih zavodov po principih usmeritve Družba 2050.
• Aktivna vključenost visokošolskih zavodov pri ohranjanju in razvoju nacionalne kulturne dediščine in identitete.
• Zagotavljanje avtonomnosti visokošolskih zavodov in njihove odprtosti v mednarodno skupnost.
• Etično in družbeno odgovorno delovanje visokošolskih zavodov v Sloveniji.

Izobraževanje odraslih

Bela knjiga iz leta 1995 je osvetlila številne pomanjkljivosti na področju izobraževanja odraslih. Poznejše politike so bile zato osredinjene na sistemske izboljšave tega področja.

Z leta 2007 sprejeto Strategijo vseživljenjskosti učenja v Sloveniji je ministrstvo, pristojno za izobraževanje, naredilo prvi korak in umestilo izobraževanje odraslih v sistem vzgoje in izobraževanja. To je privedlo do razvoja povezane zakonodaje in s tem do upravljanja, financiranja, mreže ponudnikov in ustrezne infrastrukture.

Osnovni del zakonodaje na tem področju je Zakon o izobraževanju odraslih (2018). Zakon ureja javni interes na področju izobraževanja odraslih in opredeljuje:

1. Načela javnega interesa na področju izobraževanja odraslih:

• vseživljenjskost izobraževanja in učenja,
• pravičnost in enakopravnost ter enake možnosti pri dostopu, obravnavi in doseganju izidov v učenju in izobraževanju,
• svoboda in avtonomnost pri izbiri poti, vsebine, oblik, sredstev in metod izobraževanja,
• kakovost izobraževanja,
• sorazmerna porazdelitev virov za izobraževanje in učenje glede na potrebe v posameznih življenjskih obdobjih,
• sistemska povezanost formalnega in neformalnega izobraževanja ter priložnostnega učenja,
• uravnoteženost med področjem splošnega in poklicnega izobraževanja,
• ustvarjalnost in prilagodljivost ob upoštevanju specifičnih kulturnih, socialnih in izobraževalnih značilnosti,
• doseganje nacionalno določenih in mednarodno primerljivih izobrazbenih standardov in laičnost izobraževanja odraslih, ki se opravlja kot javna služba.

2. Cilje javnega interesa na področju izobraževanja odraslih:

• omogočati dostop do kakovostnih izobraževalnih in učnih možnosti,
• omogočati pridobivanje splošnih in poklicnih zmožnosti za osebnostno rast, aktivno delovanje v skupnosti in na trgu dela,
• krepiti opolnomočenost za demokratično sodelovanje v družbenih procesih in za družbeno odgovorno ravnanje,
• krepiti opolnomočenost na področju trajnostnega razvoja, zelenega gospodarstva, kulture in zdravja,
• krepiti zmožnosti za medsebojno strpnost, spoštovanje drugačnosti in sodelovanje z drugimi, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin,
• krepiti kritično mišljenje posameznikov in raznih družbenih skupin,
• krepiti solidarnost, sodelovanje in izmenjavo znanja in izkušenj med generacijami,
• spodbujati prebivalce za skupno delovanje in večjo blaginjo družbe,
• zmanjšati strukturne in individualne ovire pri vključevanju prebivalcev v izobraževanje in učenje,
• spodbujati nižje izobražene in druge ranljive skupine za izobraževanje in učenje,
• zmanjšati delež prebivalcev brez osnovne oziroma brez poklicne izobrazbe in
• povečati delež prebivalcev z dokončano štiriletno srednješolsko izobrazbo.

Zakon o izobraževanju odraslih opredeljuje:

• samostojno svetovalno dejavnost, ki podpira odrasle pri odločanju za izobraževanje ter pri izobraževanju in učenju, in
• svetovalno dejavnost, ki dopolnjuje izobraževalni ali učni proces odraslega

kot javno službo in določa njeno financiranje.

Javni interes v izobraževanju odraslih se določa z nacionalnim programom za izobraževanje odraslih, ki ga sprejme Državni zbor Republike Slovenije.

Vizija nacionalnega programa izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji do leta 2030 je, da se vsakemu odraslemu prebivalcu Slovenije omogoči enake možnosti za kakovostno izobraževanje v vseh življenjskih obdobjih.

Cilji, ki jih zasleduje nacionalni program so:

• povečati vključenost odraslih v vseživljenjsko učenje,
• zvišati raven temeljnih zmožnosti in izboljšati splošno izobraženost odraslih,
• zvišati izobrazbeno raven odraslih,
• povečati usposobljenost prebivalstva za uspešno odzivanje na potrebe trga dela,
• okrepiti razvoj in raziskave na področju izobraževanja odraslih ter
• izboljšati in okrepiti dejavnosti na področju izobraževanja odraslih.