V Sloveniji se sprejemata državna proračuna za dve leti. Pripravi ju Vlada, sprejema pa Državni zbor. Ministrstvo za finance vodi vse postopke in aktivnosti, ki jih je treba opraviti za to, da se izvršuje sprejeti proračun kot celota in na ravni finančnih načrtov ministrstev. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport sodeluje pri pripravi finančnega načrta za predšolsko vzgojo, osnovno, srednje in višje šolstvo in pri njegovem izvrševanju, prav tako je pristojno za pripravo predloga letnega proračuna za visoko šolstvo, pri pripravi pa sodelujejo tudi visokošolske institucije. V proračunskih dokumentih so opredeljeni nameni in cilji posameznih programov ter kazalniki za uresničevanje teh ciljev.
Sistem financiranja predšolske vzgoje, osnovnega, srednjega in višjega izobraževanja je nacionalno predpisan v vseh podrobnostih. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja določa vire sredstev po namenih, obveznosti in odgovornosti, pogoje financiranja in nadzor.
Viri financiranja so:
- javna sredstva,
- sredstva ustanovitelja,
- prispevki gospodarskih združenj in zbornic,
- neposredni prispevki delodajalcev za izvajanje praktičnega pouka,
- prispevki , vajencev, dijakov, študentov višjih šol in odraslih,
- šolnin v zasebnih šolah,
- plačila staršev za storitve v predšolski vzgoji,
- sredstva od prodaje storitev in izdelkov,
- donacije, prispevki sponzorjev in drugi viri.
Za določanje obsega financiranja se uporabljata metodi:
- normiranje dejavnosti in spremljanje dejanskih stroškov v vrtcih in osnovnih šolah,
- integralno financiranje v srednjem, višjem in visokem šolstvu.
Vrtcem in osnovnim šolam se zagotavljajo sredstva glede na izvedbo programov in v skladu z normativi in standardi, ki jih izda minister za izobraževanje.
Srednjim in višjim šolam se izračunajo pripadajoča sredstva na dijaka oziroma študenta, in sicer na podlagi pravilnikov o metodologiji financiranja izobraževalnih programov in vzgojnega programa ter pravilnikov o normativih in standardih, ki jih je izdal minister za izobraževanje. Konkreten obseg sredstev se določi s pogodbo o financiranju, ki jo skleneta šola in ministrstvo za vsako naslednje proračunsko leto. S pogodbo se določi obseg sredstev na podlagi števila redno vpisanih dijakov oziroma študentov in diplomantov.
Od leta 2004 se v visokem šolstvu uporablja integralni način financiranja visokošolskih institucij. Njihovo financiranje je okvirno določeno z Zakonom o visokem šolstvu, ki določa, da se sredstva za prvo in drugo stopnjo zagotovijo v državnem proračunu kot skupna sredstva za visokošolski zavod, lahko pa tudi sredstva za sofinanciranje tretje stopnje. Obseg sredstev je določen z Nacionalnim programom visokega šolstva za posamezno obdobje. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport dodeljuje sredstva na podlagi sprejetih proračunov v skladu z Uredbo o javnem financiranju visokošolskih in drugih zavodov in Uredbo o sofinanciranju doktorskega študija. Za znanstvenoraziskovalno delo si visokošolske institucije pridobivajo sredstva v skladu z Zakonom o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID).
Plače zaposlenih v vzgoji in izobraževanju se določajo po zakonu o plačah javnih uslužbencev (plačna razmerja), kolektivnih pogodbah (višina, dodatki) in ob upoštevanju pravic iz konkretnih delovnih razmerij, zagotovljenih v šolski zakonodaji (nazivi, položaji, dodatki). Vlada z uredbo o enotni metodologiji za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju zagotavlja enotnost sistema plač vseh javnih uslužbencev.
Vodstva vrtcev in šol morajo zaposlenim izplačevati plače v skladu s predpisi: zakonom o plačah in kolektivno pogodbo. Porabo javnih sredstev v vzgoji in izobraževanju nadzoruje Računsko sodišče. Namensko porabo sredstev v vrtcih in šolah nadzoruje šolska inšpekcija.
Obseg in delež javnega financiranja vzgoje in izobraževanja
Javni izdatki za formalno izobraževanje v Sloveniji so v letu 2020 znašali 2.533 milijonov EUR ali 5,4 % BDP.
Za izobraževalne ustanove je bilo v letu 2020 porabljenih 2.698 milijonov EUR: 87,3 % so predstavljali javni izdatki, 11,4 % zasebni izdatki in 1,3 % izdatki oz. sredstva iz mednarodnih virov.
Struktura celotnih izdatkov za izobraževalne ustanove:
- 16,7 % za predšolsko vzgojo in izobraževanje (vrtci, 1. in 2. starostno obdobje),
- 43,9 % za osnovnošolsko izobraževanje,
- 17,9 % za srednješolsko izobraževanje,
- 20,4 % za terciarno izobraževanje.