2022

Prenova visokošolskega izobraževanja

Marca 2022 je Državni zbor sprejel Resolucijo o Nacionalnem programu visokega šolstva 2030 (NPVŠ 2030). Resolucija naslavlja področje visokega šolstva zlasti v smeri dviga ravni kakovosti visokošolske izobrazbe v Sloveniji, povečanja odzivnosti, prožnosti in privlačnosti visokošolskega sistema glede na potrebe gospodarstva, negospodarstva in celotne družbe, krepitve njegove vpetosti v mednarodno okolje, izboljšanja dostopnosti izobraževanja in možnosti za nenehno izobraževanje ter vseživljenjsko učenje v visokem šolstvu v vsej Sloveniji, povečanja intenzivnosti raziskav in inovacij ter izboljšanega prenosa znanja v okolje. Predlog resolucije tudi predvideva, da ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, vzpostavi sistem spremljanja izvajanja NPVŠ 2030 ter vsako tretje leto strateškega obdobja v sodelovanju s strokovnjaki iz tujine (vrstniško sodelovanje) pripravi analizo doseganja strateških ciljev, opredeli dejavnike tveganj, njihovo obvladovanje in ukrepe za zmanjševanje negativnih posledic tveganj.

Druge razvojne usmeritve

Februarja 2022 je Vlada RS sprejela Predlog zakona o strokovnih, znanstvenih in umetniških naslovih, ki med drugim ureja način tvorjenja umetniških naslovov po doktorskih študijskih programih tretje stopnje, poimenovanje slovenskih strokovnih in znanstvenih naslovov v angleškem jeziku ter uporabo znanstvenega naslova pridobljenega po študijskih programih tretje stopnje na mednarodni izobraževalni instituciji, katere soustanoviteljica ali polnopravna članica je Republika Slovenija.

Predlog zakona prinaša:

• enotna izhodišča za tvorjenje strokovnih in znanstvenih naslovov na vseh študijskih področjih, tako da označujejo vrsto in stopnjo pridobljene izobrazbe;
• upoštevanje akademskega izročila pri uporabi izrazov za tvorjenje strokovnih naslovov na posameznih študijskih področjih (npr. inženir) ter za strokovne naslove diplomantov študijskih programov medicine, dentalne medicine, veterinarstva in farmacije;
• prepoznavnost v nacionalnem okolju in mednarodno primerljivost.

Januarja 2022 je ministrica za izobraževanje, znanost in šport sprejela nov Pravilnik o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v visokem šolstvu. Pravilnik med drugim uvaja ločena vpisna mesta za Slovence brez slovenskega državljanstva. Ta so do sedaj bila skupna z mesti za tujce iz držav nečlanic Evropske unije in omejena z njihovimi kvotami. Mesta za diplomante (za katere je predvideno plačilo šolnine) se v pravilniku ohranjajo le še na enovitih magistrskih študijskih programih, na drugih študijskih programih prve stopnje se ukinjajo. Poleg tega pa pravilnik dopolnjuje tudi razpis v magistrske in doktorske študijske programe s predvidenim posebnim številom mest za kandidate, ki se vpisujejo na podlagi sklenjenih dvostranskih sporazumov med univerzami.

Ukrepi, povezani s COVID-19

Marca 2022 je Vlada RS sprejela Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19, s katerim je določeno, da za učence, dijake, študente in zaposlene uporaba zaščitnih mask za ves čas izvajanja vzgojno-izobraževalnega programa ni več obvezna. Zaščitne maske pa so še vedno obvezne pri praktičnem pouku in praktičnem usposabljanju z delom pri kliničnih vajah.

Februarja 2022 je Vlada RS sprejela nov Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19, s katerim se na področju vzgoje in izobraževanja opušča ugotavljanje izpolnjevanja pogoja preboleli, cepljeni in testirani (PCT) ter se ukinja samotestiranje v šolah, tako za zaposlene kot tudi za učence, dijake in študente.

2021

Prenova višjega strokovnega izobraževanja

Načrt za okrevanje in odpornost (NOO), ki ga je sprejela Vlada RS in so ga finančni ministri EU potrdili konec julija 2021, vključuje več projektov v podporo prenovi in modernizaciji višjega strokovnega izobraževanja. Načrtovana je prenova oziroma razvoj novih študijskih programov (tudi študijskih programov za izpopolnjevanje) s poudarkom na krepitvi oziroma vključitvi digitalnih, trajnostnih in specifičnih poklicnih kompetenc, dvigu finančne pismenosti, fleksibilnosti, individualizaciji in razvoju sodelovanja z delodajalci. Okrepljeno bo sodelovanje med izobraževalnim sistemom in trgom dela za uspešen in hitrejši prehod mladih na trg dela. Med projekti bo tudi razvoj in vzpostavitev aplikacije za spremljanje zaposljivosti diplomantov višjih strokovnih šol.

Prenova visokošolskega izobraževanja

Avgusta 2021 je ministrstvo, pristojno za izobraževanje, v javno obravnavo posredovalo predlog Nacionalnega programa visokega šolstva, katerega ključni cilj je dvigniti raven in kakovost visokošolske izobrazbe v Sloveniji, povečati odzivnost, prožnost in privlačnost visokošolskega sistema glede na potrebe gospodarstva, negospodarstva in celotne družbe, okrepiti njegovo mednarodno vpetost, izboljšati dostopnost izobraževanja in možnosti za nenehno izobraževanje ter vseživljenjsko učenje v visokem šolstvu v vsej Sloveniji, povečati intenzivnost raziskav in inovacij, izboljšati prenos znanja v okolje.

Druge razvojne usmeritve

Novembra 2021 je ministrstvo, pristojno za izobraževanje, v javno razpravo posredovalo Zakon o spremembah Zakona o vrednotenju in priznavanju izobraževanja. Predlagane spremembe se med drugim nanašajo na:

• urejanje dela postopka vrednotenja izobraževanja v primerih prosilcev, ki v postopek ne predložijo celotne zahtevane dokumentacije;
• uporabo tujega naslova v Republiki Sloveniji; 
• odpoved legalizaciji in (nad)overitvam listin o izobraževanju v postopkih vrednotenja izobraževanja;
• razširjanje pravice do oprostitve plačila stroškov postopka na osebe s priznano mednarodno zaščito in prosilce za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji ter za imetnike slovenskih listin o izobraževanju.

Septembra 2021 je pričel veljati Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izobrazbi predavateljev višje strokovne šole in drugih strokovnih delavcev v višjem strokovnem izobraževanju, ki ga je sprejela ministrica, pristojna za izobraževanja. S spremembo so v pravilniku urejeni tudi izobrazbeni pogoji predavateljev in drugih strokovnih delavcev, ki izvajajo študijske programe za izpopolnjevanje na področju višjega strokovnega izobraževanja.

Ministrstvo za infrastrukturo je s 1. septembrom 2021 s spremembo Zakona o prevozih v cestnem prometu posodobilo sistem subvencioniranih vozovnic za dijake, študente in udeležence izobraževanja odraslih in uvedlo enotno subvencionirano vozovnico integriranega javnega potniškega prometa (IJPP). Vozovnica bo po enotni ceni 25 eurov za mesečno oz. 200 eurov za letno vozovnico omogočila neomejeno potovanje po vseh relacijah medkrajevnega javnega prevoza potnikov v Sloveniji, ne le med krajem bivanja in krajem izobraževanja. Vozovnica torej ne bo več relacijska ampak bo veljala za linije na območju celotne države.

Junija 2021 je Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije z Vlado RS podpisal Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS, s katerim se spreminja oziroma ureja:

• zamik dneva izplačila plače na najpozneje 10. dan v mesecu,
• višina regresa za prehrano in letni dopust za leto 2021,
• povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, višina dnevnic in terenskega dodatka, kilometrine za uporabo lastnega avtomobila v službene namene,
• nagrade dijakom in študentom za obvezno opravljanje prakse ter
• cenzus za pridobitev pravice do solidarnostne pomoči za člane reprezentativnega sindikata.

Po novem naj bi se višina regresa za prehrano usklajevala dvakrat letno, višina nadomestila za ločeno življenje, dnevnic za službena potovanja v državi, jubilejnih nagrad in solidarnostnih pomoči enkrat letno, kot delovna doba, ki se upošteva za pridobitev pravice do jubilejne nagrade, pa šteje tudi delovna doba pri koncesionarjih, ki opravljajo dejavnost v mreži javne službe.

Ukrepi, povezani s COVID-19

Oktobra 2021 je Nacionalna agencija RS za kakovost v visokem šolstvu sprejela Akt o spremembah in dopolnitvah Minimalnih standardov za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih. Spremembe med drugim določajo, da se pri pogojih za izvolitev v naziv za rednega profesorja in znanstvenega svetnika za neprekinjeno 3-mesečno delovanje v tujini šteje tudi delovanje v tujini, ki je bilo prekinjeno zaradi epidemije korona virusa SARS-Cov-2. Pri izrednem profesorju, višjemu znanstvenemu sodelavcu in lektorju pa se omenjeno določilo, ki je veljalo že za leti 2020 in 2021, podaljšuje za leto 2022.

6. septembra je pričel veljati vladni Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti,cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 po katerem samotestiranje izvajajo učenci 7., 8. in 9. razreda ter dijaki srednjih šol, udeleženci izobraževanja odraslih in študenti. Samotestiranje izvedejo tudi otroci in mladostniki, vključeni v zavode za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov, ustanovljenih za delo z otroki s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, ter učenci, ki so vključeni v tretjo do šesto stopnjo posebnega programa, razen če iz objektivnih razlogov to ni mogoče. Učenci, dijaki, udeleženci izobraževanja odraslih in študenti se samotestirajo enkrat tedensko na domu s hitrimi antigenskimi testi, ki jih brezplačno dobijo v lekarni, sredstva za teste se zagotovijo iz državnega proračuna.

Odlok zaposlenim na področju dejavnosti v vzgoji in izobraževanju ter visokem šolstvu nalaga izpolnjevanje pogoja PCT. Za opravljanje dela kot PCT pogoj šteje tudi testiranje s hitrim antigenskim testom za samotestiranje, ki se izvaja enkrat tedensko v enakih presledkih. Delodajalci v vzgoji in izobraževanju zagotovijo sredstva za samotestiranje in določijo čas in kraj samotestiranja, ki je lahko izvedeno v domačem okolju ali na delovnem mestu. Prosti zaposlenim, ki ne izpolnjujejo pogojev PCT delodajalci v skladu z odlokom ukrepajo v skladu s predpisom, ki ureja varstvo in zdravje pri delu, ki ureja varstvo in zdravje pri delu, predpisi, ki urejajo delovna razmerja in kolektivnimi pogodbami. Osebam in zaposlenim, ki pogoja PCT ne izpolnjujejo, se ne dovoli uporaba storitev ali udeležbe ali prisotnost pri izvajanju dejavnosti..

S Sklepom o izvajajnju vzgojno-izobraževanlnega dela na daljavo se izobraževanje na daljavo v višjem strokovnem izobraževanju izvaja v primeru: začasne omejitve ali prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja, epidemiološkim ukrepom prilagojene organizacije izobraževalnega dela (izmenski pouk ...), ugotovitve pristojnega inšpektorata, da zavod ne izpolnjuje predpisanih ukrepov za preprečevanje širjenja COVID-19 ali napotitve posameznih oddelkov v karanteno.

1. aprila 2021 so skladno z odlokom vlade (UL RS) zaradi slabše epidemološke slike višje in visokošolske institucije popolnoma zaprle svoja vrata. 12. aprila so se ponovno odprla za izvedbo študijskega procesa v manjših učnih skupinah in izvajanje izpitov kot pred polnim zaprtjem. 21. maja so se odprle za vse študente (Odlok o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih UL RS št. 53/21).

Aprila 2021 je ministrica, pristojna za izobraževanje, sprejela Sklep o podaljšanju statusa študentom višjih strokovnih šol in napredovanju v višji letnik, s katerim se zaradi varovanja pravic in pravnih koristi študentov višjih strokovnih šol, ki jim v študijskem letu 2020/21 zaradi izvajanja ukrepov za omejevanje in preprečevanje širjenja virusa SARS-CoV-2 ni bilo omogočeno opraviti praktičnega izobraževanja, določa možnost podaljšanja statusa v študijskem letu 2021/22 in možnost napredovanja v višji letnik.

Februarja 2021 je ministrica, pristojna za izobraževanje sprejela Pravilnik o metodologiji financiranja zaščitne opreme in dezinfekcije prostorov izvajalcem storitev na področju vzgoje, izobraževanja in znanosti. Pravilnik določa metodologijo financiranja zaščitne opreme in dezinfekcije prostorov izvajalcem storitev na področju vzgoje, izobraževanja in znanosti iz sredstev državnega proračuna. Merila za financiranje so število zaposlenih in število otrok, učencev, dijakov ali študentov ob upoštevanju standardnih stroškov na zaposlenega in na udeleženca. Obdobje financiranja upravičenih stroškov zaščitne opreme traja od 1. marca 2021 do prenehanja izvajanja ukrepov obvezne uporabe osebne zaščitne opreme ter dezinfekcije prostorov zaradi preprečevanja širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2.

Februarja 2021 je Državni zbor sprejel Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic covid-19 (PKP8), na podlagi katerega so študenti s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki se študijskem letu 2020/21 na tujem visokošolskem zavodu upravičeni do izplačila enkratnega solidarnostnega dodatka v višini 150 evrov.

Skladno z Odlokom o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih (UL RS), sprejetim februarja 2021, se del študijske dejavnosti lahko začne izvajati v visokošolskih zavodih in višjih šolah (za študente: opravljanje izpitov, seminarjev do največ deset udeležencev, laboratorijskih vaj in individualnega pouka (npr. klinične in kabinetne vaje ter vaje, ki zahtevajo uporabo specializirane opreme in inštrumentov). Odlok tudi določa, da se morajo zaposleni v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja praviloma enkrat tedensko testirati na virus SARS-CoV-2 s hitrimi antigenskimi testi.

2020

Prenova višjega strokovnega izobraževanja

Julija 2020 je ministrstvo, pristojno za izobraževanje na Vlado RS posredovalo Predlog Strategije višjega strokovnega izobraževanja v Republiki Sloveniji za obdobje 2020–2030. Vlada RS je predlagano strategijo sprejela.

Aprila 2020 je bil sprejet Pravilnik o javnih listinah in razpisu za vpis v študijske programe za izpopolnjevanje na področju višjega strokovnega izobraževanja, ki natančneje ureja postopke v zvezi z razpisom in vpisom v študijske programe izpopolnjevanja v višješolskem izobraževanju.

Ukrepi, povezani s COVID-19

Decembra 2020 je Državni zbor sprejel Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19, na podlagi katerega se do konca januarja 2021 izplača enkratni solidarnostni dodatek v višini 150 eurov študentom s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki se v študijskem letu 2020/21 izobražujejo po javnoveljavnih študijskih programih in niso zaposleni. Sredstva se zagotovijo iz državnega proračuna.

Novembra 2020 ministrica sprejela sklep o dodelitvi sredstev za informacijsko-komunikacijsko tehnologijo in licence javnim visokošolskim zavodom v letu 2020 na podlagi katerega so se zaradi povečanega obsega izvajanja pedagoškega in študijskega procesa z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije javnim visokošolskim zavodom zagotovila dodatna sredstva za financiranje IKT v ta namen (700.000 EUR). Iz državnega proračuna se zagotavlja tudi financiranje zaščitne opreme za dijake in študente s področja zdravstva in socialne varnosti, ki jo ti potrebujejo pri opravljanju izobraževalnih ali študijskih obveznosti po študijskih programih javnih in koncesioniranih visokošolskih zavodov.

Oktobra 2020 je bil sprejet Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 152/20 in 175/20 – ZIUOPDVE), ki dovoljuje, da visokošolski zavodi lahko za študijsko leto 2020/21 sprejmejo spremembe obveznih sestavin študijskih programov, ki začnejo veljati že v študijskem letu 2020/21 za vse vpisane študente ter določa, da se v letu 2021 ne upošteva kazalnikov pri izračunu variabilnega dela temeljnega stebra financiranja zavoda. Dodatno je zakon določil, da se v prijavno-sprejemnih postopkih za vpis za študijsko leto 2021/22 na visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji prijave za vpis in vsa k prijavi zahtevana dokazila vlagajo po elektronski poti preko informacijskega sistema eVŠ ter se odločitve v postopku vročajo v e-obliki preko portala eVŠ.

Oktobra 2020 je Vlada sprejela Odlok o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih (UL RS). Zaradi zaostrene epidemiološke situacije je ministrstvo, pristojno za izobraževanje, univerzam in visokošolskim zavodom posredovalo smernice za prilagoditev izvedbe študijske dejavnosti v zimskem semestru študijskega leta 2020/21, v katerih je priporočilo, da se izvaja študijska dejavnost v živo zgolj v tistih delih učnih enot, ki so jih na svojih prioritetnih seznamih določili kot nujne za izvedbo v živo (npr. laboratorijske vaje, klinične vaje, računalniške vaje) ter da se predavanja v največji možni meri prenesejo v virtualno okolje.

Oktobra 2020 sprejeti Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalezljivih boleznih določa, da morajo kandidati, ki se vpisujejo v programe srednjih in visokošolskih zavodov ter fakultet, ki izobražujejo s področja zdravstva, vzgoje in izobraževanja in socialnega varstva, imeti ob vpisu opravljeno cepljenje, ki ga skladno z zakonom določi minister, pristojen za zdravje, sicer se vpis kandidata zavrne, razen v primeru, ko je z odločbo o opustitvi cepljenja ugotovljeno, da za opustitev cepljenja obstajajo utemeljeni medicinski razlogi.

V šolskem letu 2020/21 se je vzgojno-izobraževalno delo v predšolski vzgoji, osnovno- in srednješolskem izobraževanju začelo 1. septembra, torej v predpisanem časovnem okviru in poteka po modelu B. Ministrstvo je z ZRSŠ in NIJZ-jem izdalo publikacijo Vzgoja in izobraževanje v Republiki Sloveniji v razmerah, povezanih s covid-19, v kateri so predstavljeni štirje možni modeli poteka pouka in priporočila, kako načrtovati in izvesti vzgojno-izobraževalno dejavnost. Večina višjih strokovnih šol deluje v okviru šolskih centrov, zato se navodila za srednje šole smiselno upoštevajo za višje šole.

MIZŠ je v sodelovanju z NIJZ v začetku septembra 2020 z deležniki usklajevalo usmeritve za začetek novega študijskega leta za visokošolske zavode.

Z izboljšanjem epidemiološkega stanja so z 18. majem 2020 vrtci, osnovne, srednje in višje strokovne šole začele izvajati vzgojno-izobraževalno dejavnost - v vrtcih za polovico otrok, v osnovnih šolah za učence od 1. do 3. razreda in v srednjih šolah za dijake zaključnih letnikov, višje strokovne šole so se odprle v celoti. Več o postopnem odpiranju v reformnih podpoglavjih 14.1, 14.2, 14.3.

Navodila in priporočila za douniverzitetno izobraževanje, vključno z višjimi šolami, ki so v aprilu in maju nastala v sodelovanju MIZŠ z Ministrstvom za zdravje, Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, Zavodom RS za šolstvo, Centrom RS za poklicno izobraževanje, Andragoškim centrom RS, predstavniki ravnateljskih združenj, predstavniki Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije in ostalimi deležniki, so objavljena na spletni strani ZRSŠ. Informacije in strokovna priporočila za delo organizacij za izobraževanje odraslih pa na spletni strani ACS.

Visokošolski zavodi so avtonomno odločali o preverjanju znanja, zamiku študijskega koledarja in pogojih napredovanja. Opravili so analize in preglede internih aktov ter uvedli ustrezne spremembe študijskega koledarja za študijsko leto 2019/20 v okviru določb Zakona o visokem šolstvu (predvsem zaradi izvedbe izpitnega obdobja).

Študijski proces se je v obdobju epidemije na daljavo izvajal s pomočjo spletnih učilnic, videokonferenc, posnetkov predavanj in ostalih oblik študijskega procesa, prek e-pošte, ostalih oblik dvostranske množične komunikacije, s pripravo izročkov ter z dodatnimi gradivi za študente. Posneta predavanja in ostala gradiva so shranjena v spletnih učilnicah. Po potrebi so bili visokošolski učitelji na voljo študentom tudi za individualne ali skupinske konzultacije preko spletnih orodij za telekonference in z uporabo spletnih klepetalnic ter elektronske pošte.

Julija 2020 je bil sprejet Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19, ki je med drugim dodatno uredil določbe Zakona o štipendiranju v zvezi vračanjem delodajalcev zneska sofinanciranja kadrovskih štipendij in obveznostjo štipendista glede zaposlitve. Skladno s tem zakonom pa imajo upravičeni študenti v letu 2020 pravico do subvencioniranega obroka tudi od 15. julija do vključno 31. julija, torej v času, ko jim to sicer ne pripada.

Maja 2020 je bil sprejet Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19, ki je omogočal v času epidemije podaljšanje prijavno-vpisnih rokov v visokošolske zavode in ohranitev elektronske oddaje prijave za vpis in dokumentov, vezanih na priznavanje izobraževanja za nadaljevanje izobraževanja v visokem šolstvu ter upoštevanje izjemnih okoliščin tudi v postopku pridobivanja in ohranjanja pravice do štipendije.

Aprila 2020 je Državni zbor RS sprejel ter spremenil in dopolnil Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, ki je vzpostavil pravno podlago za izvajanje pouka na daljavo in možnost, da minister za izobraževanje s sklepom lahko prilagodi šolski koledar (študijski za višješolsko izobraževanje), preverjanje in ocenjevanje znanja ter napredovanje, zaključevanje izobraževanja, roke za uveljavljanje pravic ter izvrševanje dolžnosti vseh subjektov na področju osnovnošolskega, srednješolskega in višješolskega izobraževanja.

Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo določa, da visokošolski zavodi lahko spremenijo nekatere obvezne sestavine študijskih programov med študijskim letom 2019/20, možnost podaljšanja statusa za študente v študijsko leto 2020/21, ki zaradi izrednih razmer ne uspejo v roku opraviti študijskih obveznosti in izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka v višini 150 evrov za vse višješolske in visokošolske študente, ki študirajo na javnoveljavnih študijskih programih v Sloveniji s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji in niso zaposleni.

Konec marca je bil dopolnjen Pravilnik o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v visokem šolstvu, ki je omogočil, da lahko minister, pristojen za visoko šolstvo, v primeru naravnih ali drugih nesreč ali izjemnih okoliščin, podaljšajo roki, predvideni v vpisnem postopku.

Na podlagi Odloka o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih so od 16. marca dalje zaprti vsi vrtci, šole, večina zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, organizacije za izobraževanje odraslih, univerze in samostojni visokošolski zavodi, domovi za učence, dijaški in študentski domovi in glasbene šole. Dejavnost prenehajo opravljati tudi vsi varuhi predšolskih otrok na domu.

Ministrstvo za izobraževanje in Zavod RS za šolstvo (ZRSŠ) sta osnovnim in srednjim šolam posredovala priporočila za izvajanje izobraževanja na daljavo. Na ravni države je bila vzpostavljena koordinacijska skupina, ki usmerja in koordinira aktivnosti državnih institucij za podporo šolam pri tem. Enotna vstopna točka za podporo ravnateljem in učiteljem je na slovenskem izobraževalnem omrežju SIO.

Zaradi epidemije koronavirusa SARS-CoV-2 so bili že podaljšani nekateri roki za vpis v višje šole in visokošolske programe, podaljšani roki za prijavo na razpise, odpoved strokovnih izpitov za strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju itd.

Večina šol je že prvi dan vpeljala izobraževanje na daljavo, pri tem jim strokovno in tehnično pomoč nudita ZRSŠ in ARNES. Ministrstvo, ZRSŠ in RTV Slovenija sodelujejo pri oblikovanju posebnega programa za učence do 5. razreda osnovne šole, kjer se prepletajo izobraževalne, informativne in razvedrilne vsebine, povezane z učnim načrtom.

Tudi univerze in drugi visokošolski in višješolski zavodi izvajajo različne oblike izobraževalnega dela na daljavo.

Druge razvojne usmeritve

Februarja 2020 je Vlada RS skladno z evropsko uredbo o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov sprejela Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije (NEPN), ki zajema tudi področje visokega šolstva, predvsem v okviru ukrepa "Vzpodbujanje usposabljanja in kadrovska okrepitev" in aktivnosti "Vključevati MIZŠ in izobraževalne inštitucije (univerze idr.) ter v inštrumentu "Spodbujanje raziskav in inovacij in inovacij za prehod v podnebno nevtralno družbo".

Vlada je tudi potrdila "Celoviti strateški projekt razogljičenja Slovenije preko prehoda v krožno gospodarstvo s sodelovanjem Evropske komisije in Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo EIT KIC Climate in Raw materials", ki bo povezoval različna področja in strategije. V sklopu projekta se na področju visokega šolstva v prvi fazi načrtuje izvedba analize visokošolskega prostora oziroma študijskih programov z vidika ugotavljanja vključenosti zadevnih vsebin ter vzpostavitev okolja (podatkovno skladišče) za analitiko in poslovno odločanje (sodelovanje z Ministrstvom za javno upravo).