Upravljanje in vodenje v vrtcih ter osnovnih, srednjih in višjih strokovnih šolah (glej poglavje Upravljanje in vodenje na lokalni in institucionalni ravni) ureja Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki med drugim določa tudi izobrazbene in druge pogoje za vodstveno in drugo pedagoško osebje kot tudi njihove naloge. Zakon o visokem šolstvu pa ureja upravljanje in vodenjeuniverze in drugih visokošolskih zavodov.
Vrtce in šole vodijo ravnatelji. Imajo dvojno vlogo: so pedagoški in poslovni vodje. Odgovorni so za izvrševanje zakonskih nalog in nalog, ki jim jih naloži svet vrtca oziroma šole. V javnih zavodih, ki so notranje razdeljeni na organizacijske enote, lahko opravlja poslovodno funkcijo direktor, funkcijo pedagoškega vodje v organizacijski enoti pa ravnatelj te enote. Pravice, dolžnosti in obveznosti se določijo z aktom o ustanovitvi.
Ravnatelj pripravi predlog programa razvoja, letnega delovnega načrta ter nadstandardnih programov vrtca oziroma šole. Odgovoren je za njihovo izvedbo, za uresničevanje pravic in dolžnosti otrok, učencev in drugih udeležencev in za zakonitost dela. Skrbi za sodelovanje zavoda s starši in zavod zastopa. Pri delu je precej samostojen. Med njegove zakonsko opredeljene naloge spada tudi prisostvovanje pri vzgojno-izobraževalnem delu vzgojiteljev oziroma učiteljev ter priprava letnega samoevalvacijskega poročila vrtca oziroma šole. Ravnatelja na vodstveni položaj imenuje in razrešuje svet vrtca oziroma šole.
Ravnatelji so visoko izobraženi pedagoški strokovnjaki. Podatki SURS iz šolskega leta 2020/2021 kažejo, da ima 11 % osnovnošolskih ravnateljev visokošolsko izobrazbo, ki ustreza izobrazbi prve stopnje, 77 % ustrezno izobrazbi druge stopnje in 12 % ustrezno izobrazbi tretji stopnje. Struktura po spolu je v prid ravnateljicam (77 %).
Delovanje vrtcev in šol nadzoruje državni šolski inšpektorat.
Razvoj vrtcev in šol spodbujajo pedagoški svetovalci, zaposleni pri javnih zavodih:
Višje šole vodijo direktorji in ravnatelji. Direktorji vodijo višje šole, ki so samostojni zavodi, ravnatelji pa višje šole, ki so organizacijske enote šolskih centrov. Njihove delovne naloge dopolnjujejo dolžnosti, povezane z delodajalci in študenti. Pogoji in postopki imenovanja direktorjev in ravnateljev javnih višjih šol ter njihove delovne razmere so urejeni enako, kot to velja za srednje šole.
Med vodstveno osebje v visokem šolstvu spadajo rektorji in prorektorji, dekani in prodekani ter predstojniki notranjih organizacijskih enot. Njihova glavna naloga je strokovno vodenje visokošolskega zavoda ali njegovega dela. Rektorji in dekani samostojnih visokošolskih zavodov imajo po zakonu tudi poslovodne naloge, drugi vodstveni delavci pa le, če je tako določeno z notranjimi predpisi. Vodstveno osebje se imenuje izmed visokošolskih učiteljev ali znanstvenih delavcev z najvišjimi nazivi. Postopki v celoti potekajo po notranjih pravilih visokošolskega zavoda.