Financiranje

Sistem financiranja v višjem šolstvu

Financiranje višjih strokovnih šol je urejeno z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in Pravilnikom o normativih za financiranje višjih šol. Viri in temeljna pravila financiranja so urejeni podobno kot za srednje šole.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport zagotavlja šolam denarna sredstva za delo, stroške izvajanja programa ter stroške, povezane z obratovanjem objekta, poslovanjem in razvojem. Ministrstvo sklene z višjimi šolami pogodbo za vsako naslednje proračunsko leto. Temeljni namen pogodbenega financiranja je zagotoviti kakovostno in učinkovito izobraževanje, večjo učinkovitost študija in boljše uresničevanje ciljev študijskih programov. V zadnjih letih je ministrstvo zagotavljalo sredstva na podlagi sklepa ministra, saj zaradi varčevalnih ukrepov ni bilo mogoče financiranja izvajati na podlagi pogodb.

Letna sredstva za izvajanje študijskega programa se določijo ob upoštevanju izhodiščne letne cene stroškov na študenta, ki jo vsako leto določi minister, upoštevaje število rednih študentov 2. letnika, diplomantov in študijskega programa.

Stroški dela so plače zaposlenih, izdatki za blago in storitve in izdatki za opravljanje drugih nalog (razvoj, mednarodno sodelovanje). Država zagotavlja tudi sredstva za naloge Skupnosti višjih strokovnih šol in skupne prijavne službe ter razvojne in svetovalne naloge, ki jih tudi za višje šole opravlja Center RS za poklicno izobraževanje.

Sistem financiranja v visokem šolstvu

Financiranje visokošolskih institucij je okvirno opredeljeno z Zakonom o visokem šolstvu. Z njim je določeno, da visokošolski zavodi lahko pridobivajo sredstva iz različnih virov, to je iz proračuna Republike Slovenije, šolnin in drugih prispevkov za študij, plačil za storitve, dotacij, dediščin, daril ipd. Iz državnega proračuna se financirajo visokošolski zavodi, ki jih je ustanovila država, in tisti, ki jim je bila podeljena koncesija. Zakon določa, da se prvim zagotavljajo sredstva za ­

• študijsko dejavnost, ­
• obštudijsko dejavnost študentov,
• ­investicije in investicijsko vzdrževanje ter ­
• razvojne naloge.

Iz državnega proračuna se financirajo še delovanje univerzitetnih knjižnic, lektorati slovenskega jezika na univerzah v tujini, učenje slovenskega jezika, nekatere nacionalno pomembne naloge, npr. delovanje visokošolske prijavno-informacijske službe, investicije v javne študentske domove, subvencionirajo se bivanje in prevozi študentov.

Po posebnih predpisih se financira znanstvenoraziskovalno delo.

Koncesioniranim samostojnim visokošolskim zavodom država dodeljuje sredstva za študijsko in obštudijsko dejavnost, lahko pa tudi za razvojne naloge.

Na javnih razpisih za razvojne naloge lahko sodelujejo tudi zasebni visokošolski zavodi, ki nimajo koncesije.

Visokošolski zavodi lahko za izredni študij in študij po programih, ki se ne financirajo iz javnih sredstev, zaračunajo šolnino. Višino šolnine in drugih prispevkov (vpisni stroški, stroški, povezani z izvajanjem študijskega programa na terenu in strokovnih ekskurzijah, prispevki za druge posamične storitve ipd.) morajo določiti v skladu z ministrovim Pravilnikom o šolninah in drugih prispevkih v visokem šolstvu. Javni in koncesionirani visokošolski zavodi državljanom Republike Slovenije in državljanom članic Evropske unije šolnine ne smejo zaračunati za redni študij po dodiplomskih študijskih programih z javno veljavnostjo.

Mednarodna zveza univerz s sedežem v Republiki Sloveniji (za zdaj je taka zveza ena) za svoje delovanje prejema sredstva iz posebne proračunske postavke.

Financiranje na javnih in koncesioniranih univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih iz državnega proračuna je bilo do 2010 natančneje urejeno z Uredbo o javnem financiranju visokošolskih in drugih zavodov od leta 2004 do leta 2010, od začetka leta 2011 pa je financiranje urejeno z Uredbo o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov.

Za študijsko dejavnost se šteje izvajanje študijskih programov prve in druge stopnje in z njimi povezano znanstvenoraziskovalno, umetniško in strokovno dejavnost ter knjižničarsko, informacijsko, organizacijsko, upravno in drugo infrastrukturno dejavnost. Sredstva za študijsko dejavnost se zagotavljajo kot skupna sredstva za univerzo ali samostojni visokošolski zavod (integralno financiranje). Določijo se enkrat letno, in sicer s sklepom ministra, visokošolskemu zavodu pa se nakazujejo v mesečnih obrokih.

Za obštudijsko dejavnost se šteje univerzitetni šport in s študijem povezane interesne dejavnosti študentov.

Sredstva za investicije visokošolskega zavoda se določijo v skladu z letnim načrtom ravnanja s stvarnim premoženjem visokošolskega zavoda in sprejetim proračunom. Sredstva za investicijsko vzdrževanje in opremo se določijo s sklepom ministra na podlagi sprejetih meril ministrstva.

V okviru razvojnega stebra financiranja se zagotavljajo sredstva za naloge, s katerimi se spodbuja raznovrstnost, internacionalizacijo, kakovost visokošolskih zavodov ter razvoj socialne razsežnosti. Ta sredstva se dodeljujejo prek letnih javnih razpisov.

V skladu z Zakonom o visokem šolstvu se iz državnega proračuna lahko sofinancira tudi doktorski študij. Od študijskega leta 2010/11 velja vladna Uredba o sofinanciranju doktorskega študija. Sofinanciranje doktorskega študija poteka tudi prek shem za mlade raziskovalce, ki jo vodi pristojna agencija.

Država subvencionira tudi bivanje študentov v javnih in zasebnih zavodih, pri drugih pravnih osebah, registriranih za dejavnost študentskih domov, prek njih pa tudi pri zasebnikih, lastnikih sob.

Na podlagi Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti se sredstva za financiranje raziskovalne in razvojne dejavnosti zagotavljajo v državnem proračunu in iz drugih virov. Zagotavljajo se za raziskovalne in infrastrukturne programe ter raziskovalne in razvojne projekte, usposabljanje in razvoj raziskovalnih in razvojnih kadrov, mednarodno znanstveno in tehnološko sodelovanje, promocijo raziskovalne in razvojne dejavnosti, financiranje znanstvenega publiciranja in komuniciranja in posamezne druge namene.

Finančna avtonomija in nadzor

Finančna avtonomija in nadzor v višjem šolstvu

Višje strokovne šole so z vpeljavo novega načina financiranja (2008) pridobile precej več finančne avtonomije pa tudi odgovornosti. Same pripravljajo svoje poslovne in razvojne načrte za dve proračunski leti vnaprej. O njihovem uresničevanju poročajo ministrstvu za izobraževanje za vsako preteklo proračunsko leto. Z letnim delovnim načrtom podrobneje opredelijo organizacijo študijskega dela, oblikovanje študijskih skupin, dodatne aktivnosti v študijskem letu ter svoje razvojne usmeritve. Pri tem ne smejo presegati predpisane oziroma dovoljene dnevne in tedenske študijske obremenitve študenta. Upoštevati morajo vse druge predpise, povezane z velikostjo skupin študentov, oblikami študijskega dela, varnostjo in zdravjem.

Organ upravljanja šole (svet v sodelovanju s strateškim svetom) sprejema razvojni program šole, letni delovni načrt in poročilo o njegovi uresničitvi, odloča o uvedbi nadstandardnih in drugih programov, sprejema finančni načrt in zaključni račun šole. Ravnatelj pa naštete dokumente pripravlja in je po sprejetju odgovoren za njihovo uresničevanje.

Skupnost višjih strokovnih šol ima naloge zlasti pri: razvoju višjega šolstva, pripravi programov za zaposlovanje diplomantov in spremljanju zaposlovanja, sodelovanju s strokovnimi sveti, komisijo za akreditacijo višješolskih študijskih programov, delodajalci, ministrstvi, visokošolskimi zavodi ter z mednarodnimi združenji.

Finančni nadzor nad porabo nakazanih sredstev opravlja ministrstvo za izobraževanje na podlagi letnih poročil višjih šol. Nadzor nad izpolnjevanjem določb zakona izvaja šolska inšpekcija. Nadzor nad izvajanjem pravic študentov, ki se praktično izobražujejo pri delodajalcu, izvaja inšpekcija, pristojna za delo. Nadzor nad porabo javnih sredstev nadzoruje Računsko sodišče Republike Slovenije.

Finančna avtonomija in nadzor v visokem šolstvu

Z vpeljavo integralnega (lump sum) načina financiranja v letu 2004 je bila visokošolskim zavodom dana precejšnja finančna avtonomija. Visokošolski zavod namreč razporeja letna sredstva za študijsko dejavnost po pravilih, ki jih sprejme sam. Ministrstvo mora s temi pravili le seznaniti. Kontrolo nad namensko porabo sredstev za opravljanje javne službe opravljajo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna in Računsko sodišče Republike Slovenije.

V skladu s finančnimi predpisi (in podrobnejšimi navodili finančnega ministrstva ter ministrstva, pristojnega za visoko šolstvo) visokošolski zavod vsako leto pripravi letni program dela, ki ga sestavljata program dela in finančni načrt, o opravljenem delu pa letno poročilo, sestavljeno iz bilance stanja, izkaza prihodkov in odhodkov, pojasnil k izkazom in poslovnega poročila. Letno poročilo in letni program dela morata biti objavljena na spletnih straneh visokošolskega zavoda.

Šolnine in drugi prispevki na javnih visokošolskih zavodih

Šolnine in drugi prispevki na javnih višješolskih zavodih

Javne višje strokovne šole in višje šole s koncesijo ne smejo zaračunavati šolnin za redni študij. Šolnine smejo zaračunavati le za študij po programih, ki se ne financirajo iz javnih sredstev, in za izredni študij. Študenti ob vpisu plačajo stroške vpisnine, ki se ponavadi porabi za poplačilo učne literature, indeks in izpitno dokumentacijo, zaščitne obleke in uniforme, ekskurzije in terenske vaje. Minister s pravilnikom določa najvišje dovoljene cene za storitve, ki jih višje šole zaračunavajo študentom. Vpisnina je v študijskem letu 2020/21 znašala od 20 do 30 evrov za dvoletne višješolske programe, na prvi in na drugi stopnji visokošolskih programov pa od 21 do 35,70 evrov.

Izredni (in tuji) študenti visokošolskih programov plačajo od 2.200 do 15 000 šolnine za en letnik na prvi oziroma drugi stopnji. Šolnine dvoletnih višješolskih programov znašajo od 1.000 do 3.200 evrov (National Student Fee and Support Systems in European Higher Education 2020/21 in 2018/19).

Šolnine in drugi prispevki na javnih visokošolskih zavodih

Javni in koncesionirani visokošolski zavodi državljanom Republike Slovenije in državljanom članic Evropske unije šolnine ne smejo zaračunati za redni študij po dodiplomskih študijskih programih z javno veljavnostjo.

Visokošolski zavodi lahko zaračunajo šolnino za izredni študij in študij po programih, ki se ne financirajo iz javnih sredstev, in za študijske programe za izpopolnjevanje. Višino šolnine morajo določiti v skladu z ministrovim Pravilnikom o šolninah in drugih prispevkih v visokem šolstvu. Z njim so določeni elementi za izračun stroškov za letnik dodiplomskega študijskega programa in za študijske programe za izpopolnjevanje (plače, obveznosti in prispevki delodajalca ter drugi osebni prejemki, stroški upravno-administrativnih in strokovno-tehničnih nalog visokošolskega zavoda in drugi materialni stroški). Za podiplomske študijske programe se šolnina zlasti zaradi večjih materialnih stroškov lahko ustrezno poveča. Pri izračunu visokošolski zavod ne sme upoštevati stroškov, za katere se sredstva zagotavljajo iz javnih oziroma drugih namenskih virov.

Šolnina se plačuje za vsako študijsko leto posebej, za študijske programe za izpopolnjevanje pa za čas, kolikor trajajo.

Na podlagi omenjenega ministrovega pravilnika se lahko zaračunavajo tudi drugi prispevki, tako za redni kot za izredni študij. Sem spadajo vpisni stroški, stroški, povezani z izvajanjem študijskega programa na terenu in strokovnih ekskurzijah, stroški četrtega in nadaljnjih izpitov pri istem predmetu in prispevki za druge posamične storitve.

Finančna pomoč družinam, ki imajo študente

je opisana v Gmotna pomoč družinam.

Finančna pomoč študentom

Bivanje študentov višjih šol v dijaških domovih in subvencije za njihove prevoze je urejeno tako kot za dijake. Subvencije, ki jih država daje dijakom za bivanje v dijaških domovih, pripadajo tudi študentom višjih šol. Subvencije za prevoze pripadajo tudi študentom pod enakimi pogoji kot dijakom.

Država subvencionira bivanje visokošolskih študentov v institucijah, registriranih za dejavnost študentskih domov, prek njih pa tudi pri zasebnikih, lastnikih sob. Pri tem upošteva učno oziroma študijsko uspešnost, materialni položaj, oddaljenost stalnega prebivališča od kraja študija ter socialne in zdravstvene razmere študenta. Subvencija se dodeljuje tudi za spremljevalca študenta invalida, če je do njega upravičen v skladu s posebnimi predpisi, za partnerico ali partnerja študentke ali študenta z otrokom ter za otroka študentke ali študenta. Subvencija znaša najmanj 20 % povprečne mesečne cene bivanja. Zagotavlja se za 12 mesecev na leto oziroma za bivanje pri zasebnikih 10 mesecev na leto in se za vsako študijsko leto na novo preračuna.

V šolskem letu 2014/15 je bilo v dijaških in študentskih domovih ali pri zasebnih pravnih osebah, registriranih za dejavnost študentskih domov, nastanjenih 21,4 % vseh rednih študentov visokošolskega študija in 3,3 % rednih študentov višješolskega študija (SURS, 17. 12. 2016).

Subvencije za prevoze so urejene v Zakonu o prevozih v cestnem prometu. Pravico lahko uveljavljajo dijaki, študenti in udeleženci izobraževanja odraslih, ki bivajo najmanj 2 km od izobraževalne ustanove. Subvencionirana vozovnica je namenjena tistim upravičencem, ki se dnevno vozijo od kraja bivanja do kraja izobraževanja. Subvencioniranje prevoza ureja ministrstvo, pristojno za promet.

Zakon o subvencioniranju študentske prehrane – za njegovo izvajanje je pristojno Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeva in enake možnosti – določa, da so vse osebe s statusom študenta, ki se izobražujejo na višjih strokovnih šolah in visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji ter niso zaposlene, upravičenci do subvencionirane študentske prehrane. Med upravičence spadajo tudi vsi študentje tujih univerz, ki v okviru mednarodnih izmenjalnih programov v Republiki Sloveniji opravljajo študijske obveznosti. Upravičenci imajo pravico do enega subvencioniranega obroka za vsak delovni dan, študenti s posebnimi potrebami ter študenti starši pa imajo pravico do deset dodatnih subvencioniranih obrokov mesečno. Subvencija pripada tudi študentovemu (študentkinemu) otroku. V študijskem letu 2020/21 je subvencija za obrok študentske prehrane 2,69 EUR.

Po Zakonu o štipendiranju – tudi za izvajanje tega zakona je pristojno ministrstvo, pristojno za delo, družino in socialne zadeve in enake možnosti ter Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije – se v Sloveniji podeljujejo naslednje štipendije: ­

• državne (za materialno deprivilegirane študente), ­
• kadrovske (pomoč pri pridobivanju izobrazbe za opravljanje določenih poklicev), ­
• Zoisove (za nadarjene študente), ­
• štipendije za deficitarne poklice,
• štipendije za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu ter ­
• štipendije Ad futura (za izobraževanje v tujini in za izobraževanje tujih državljanov v Sloveniji; za študijske obiske v tujini; za tekmovanja v tujini).

Med dodeljenimi štipendijami je vedno največ državnih, sledijo jim Zoisove in kadrovske štipendije, delež preostalih je manjši. V študijskem letu 2014/15 je prejemalo štipendijo več kot četrtina študentov (27 %).

Od leta 2014 so lahko prejemniki državne štipendije tudi mladoletni dijaki, hkrati pa je bila uvedena štipendija za deficitarne poklice in možnost kombiniranja štipendij, kar omogoča posamezniku višji končni znesek štipendije. Ta sistem je prožnejši ter hkrati posameznika spodbuja k aktivnejšemu pristopu do načrtovanja svojega izobraževanja in svoje poklicne oziroma karierne poti. Štipendije se podeljujejo za študij 1. in 2. bolonjske stopnje, za 3. bolonjsko stopnjo pa samo štipendije Ad futura, ki so namenjene mednarodni mobilnosti.

Finančne podpore za mobilnost

Za internacionalizacijo slovenskega visokošolskega prostora – ta je kot cilj navedena v vseh strateških dokumentih, zlasti v Nacionalnem programu visokega šolstva – je mednarodna mobilnost posebnega pomena. Za mobilnost študentov in učiteljev so namenjena tudi finančna sredstva.

Posebne štipendije za ta namen, npr. za plačilo šolnine dodiplomskega ali podiplomskega študija ter življenjskih in študijskih stroškov si je mogoče pridobiti pri Javnem skladu za razvoj kadrov in štipendije. Iz tega sklada se lahko sofinancira tudi krajše raziskovalno sodelovanje slovenskih doktorskih študentov v tujini, krajši študijski obiski v tujini, in sicer za del študija, ki se kot opravljena obveznost prizna na slovenskem visokošolskem zavodu, pa tudi pedagoško ali raziskovalno sodelovanje tujih gostujočih strokovnjakov (učiteljev ali raziskovalcev) na visokošolskih ali raziskovalnih institucijah v Sloveniji.

Za študij v tujini so prenosljive tudi državne in Zoisove štipendije (in v tem primeru so praviloma višje) ter kadrovske štipendije, ki jih podeljujejo delodajalci in se prek enotnih regijskih shem lahko sofinancirajo iz javnih sredstev in sredstev Evropskega socialnega sklada.

Največji del sredstev za mobilnost študentov in učiteljev pa se zagotavlja prek programov EU, predvsem programa Erasmus+, ter prek programa Ceepus in drugih dvostranskih sporazumov.

Poročilo omrežja Eurydice Nacionalni sistemi študentskih prispevkov in pomoči

Več podatkov o študentskih prispevkih in pomoči lahko najdete v vsakoletnem poročilu omrežja Eurydice Nacionalni sistemi študentskih prispevkov in pomoči National Student Fee and Support Systems in European Higher Education – 2020/21 (ang.). Poleg primerjalnega pregleda študentskih prispevkov (šolnin, administrativnih taks ipd.) in pomoči študentom v posameznem akademskem letu, prinaša poročilo tudi nacionalne opise sistemov prispevkov rednih študentov in pomoči, ki so jim na voljo tako za študente visokošolskih in višješolskih študijskih programov.

Zasebno višješolsko in visokošolsko izobraževanje

Zasebno višješolsko izobraževanje

V študijskem letu 2018/19 je bilo v Sloveniji 20 višjih zasebnih strokovnih šol (28 javnih), tri zasebne univerze (3 javne) in 48 zasebnih samostojnih visokošolskih zavodov (1 javni) (The Educational System in the Republic of Slovenia, 2019). Večina zasebnih višjih šol se v celoti financira iz zasebnih virov – šolnin. Te višje šole imajo status institucij zasebnega prava in same odločajo o pravilih financiranja. Zakonodaja zasebnim višjim šolam predpisuje le: ­

• minimalne kadrovske pogoje za ustanovitev, ­
• akreditacijo programa, ­
• pridobitev soglasja Strokovnega sveta za predavatelje (licenca), ­
• vpis v razvid pri ministrstvu za šolstvo.

Na višjih šolah, ki se v celoti financirajo iz šolnin, poteka samo izredni študij. Šolnine so nižje od cene programa na študenta, ki bi veljale za redni študij. Študenti jih navadno plačujejo v obrokih. Vsem izrednim študentom, ki niso zaposleni oziroma nimajo statusa brezposelne osebe, pripadajo študijske pomoči po enakih merilih, kot rednim študentom.

V študijskem letu 2015/16 sta bili v Sloveniji dve zasebni višji šoli s koncesijo za dva študijska programa. Financirata se na enak način kot vse javne višje šole.

Zasebno visokošolsko izobraževanje

Od uvedbe Zakona o visokem šolstvu leta 1993 visokošolske študijske programe lahko izvajajo tudi zasebne visokošolske institucije. Za njihovo ustanavljanje in delovanje veljajo vsa določila iz Zakona o visokem šolstvu. Študijski programi morajo biti akreditirani, na enak način kot v javnih visokošolskih institucijah poteka notranja in zunanja evalvacija, enaka pravila veljajo tudi za študente in učitelje. Od javnih visokošolskih zavodov se razlikujejo le po financiranju. Zasebnim visokošolskim zavodom, ki jim je bila podeljena koncesija, država namenja sredstva za študijsko in obštudijsko dejavnost. Sredstev za investicije in investicijsko vzdrževanje ne prejemajo, lahko pa se prek posebnih razpisov potegujejo za sofinanciranje razvojnih nalog. Te lahko prejmejo tudi zasebni visokošolski zavodi brez koncesije.