Sistema višješolskih in visokošolskih zavodov sta sicer urejena z različnima zakonoma in tudi organizacijsko ločena, kadar so ustanovitelji zasebniki, pa se čedalje pogosteje organizacijsko in vsebinsko povezujeta. Imamo na primer zasebni izobraževalni zavod, ki je hkrati ustanovitelj fakultete, višje strokovne šole, srednje šole, enote za izobraževanje odraslih in enote za jezikovno izobraževanje. Vsi delujejo pod istim okriljem. Drugi primer so zasebne gospodarske družbe, ki povezujejo podjetja, višjo šolo, visoko strokovno šolo in enoto za izobraževanje odraslih. Izvajajo lahko tudi raziskovalno dejavnost.
Višješolsko izobraževanje
Višješolsko izobraževanje izvajajo višje strokovne šole. Javne višje šole ustanovi država, zasebne pa domače ali tuje pravne ali fizične osebe. V letu 2016/2017 je delovalo 28 javnih višjih strokovnih in 20 višjih zasebnih strokovnih šol, razpisanih pa je bilo 31 različnih študijski programov (The Education System in the Republic of Slovenia, 2017). Zadnji omogočajo nadaljnjo povezavo s podjetji in pripomorejo k zaposlovanjem diplomantov.
Visokošolsko izobraževanje
Visokošolski študij je organiziran na visokošolskih zavodih. Vrste visokošolskih zavodov so univerze, fakultete, umetniške akademije in visoke strokovne šole. V okviru univerze se, kot njene članice, ustanovijo fakultete in umetniške akademije, lahko pa tudi visoke strokovne šole.
Po zakonu se visokošolski zavodi glede na ustanovitelja delijo na javne (te ustanovi država) in zasebne (te lahko ustanovijo domače ali tuje pravne ali fizične osebe). Vse javne in zasebne visokošolske institucije morajo biti akreditirane pri Nacionalni agenciji Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (v nadaljnem besedilu: NAKVIS). To je pogoj, ki ga je treba izpolniti za to, da visokošolski zavod lahko začne opravljati svojo dejavnost. Za izdajanje javnih listin morajo študijski programi biti javno veljavni, kar pridobijo z akreditacijo na NAKVIS.
Univerzam je z Ustavo Republike Slovenije zagotovljena avtonomija, z zakonom pa so opredeljene kot avtonomne, znanstvenoraziskovalne, umetniške in izobraževalne visokošolske institucije s posebnim položajem. Njihovo poslanstvo je razvoj znanosti, strokovnosti in umetnosti. So multidisciplinarne institucije, sestavljene iz fakultet, umetniških akademij in visokih strokovnih šol. V izobraževalnem procesu študentom omogočajo pridobitev znanja in kompetenc, potrebnih za nadaljnje izobraževanje ali zaposlitev. Za ustanovitev univerze morajo biti izpolnjeni pogoji za izvajanje študijskih programov vseh treh stopenj.
Fakulteta opravlja znanstvenoraziskovalno in izobraževalno dejavnost s področij ene ali več sorodnih oziroma med seboj povezanih znanstvenih disciplin in skrbi za njihov razvoj. Za njeno ustanovitev morajo biti izpolnjeni pogoji najmanj za dve študijski stopnji (prvo in drugo ali drugo in tretjo).
Umetniška akademija opravlja umetniško in izobraževalno dejavnost s področij ene ali več sorodnih oziroma med seboj povezanih umetniških disciplin in skrbi za njihov razvoj. Za njeno ustanovitev morajo biti izpolnjeni pogoji najmanj za dve študijski stopnji (prvo in drugo ali drugo in tretjo).
Visoka strokovna šola opravlja izobraževalno dejavnost s področja ene ali več sorodnih ali med seboj povezanih strok in skrbi za njihov razvoj. Za ustanovitev visoke strokovne šole morajo biti izpolnjeni pogoji najmanj za prvo stopnjo. Visoka strokovna šola lahko opravlja tudi raziskovalno oziroma umetniško delo, če je tako določeno z ustanovitvenim aktom in za to izpolnjuje pogoje. Če je v akreditacijskem postopku ugotovljeno, da ima ustrezne visokošolske učitelje ter izpolnjuje pogoje za opravljanje znanstvenoraziskovalnega oziroma umetniškega dela, lahko izvaja tudi magistrske študijske programe, drugače pa le v sodelovanju z univerzami, fakultetami ali umetniškimi akademijami.
Vse visokošolske institucije lahko poleg študijskih programov za pridobitev izobrazbe izvajajo tudi nestopenjske študijske programe vseživljenjskega učenja, imenovane študijski programi za izpopolnjevanje. Organizirajo lahko tudi različne oblike neformalnega učenja, na primer tečaje, poletne šole, programe usposabljanja in podobno. Pri tem sodelujejo z drugimi partnerji iz visokega in višjega šolstva ali gospodarstva.
Z novelama Zakona o visokem šolstvu iz leta 2008 in 2009 je bila na novo vpeljana možnost ustanovitve mednarodne zveze univerz ter določeni pogoji za transnacionalno izobraževanje.
Mednarodno zvezo univerz, s sedežem v Republiki Sloveniji, lahko s pisnim sporazumom ali pogodbo ustanovita vsaj ena slovenska univerza in akreditirana univerza s sedežem zunaj Republike Slovenije. Soustanoviteljice so lahko še druge univerze ali univerzitetne mreže in raziskovalne organizacije. Slovenske javne univerze za ustanovitev mednarodne zveze univerz potrebujejo soglasje Vlade Republike Slovenije. Mednarodna zveza univerz, s sedežem v Republiki Sloveniji, za svoje delovanje lahko prejema sredstva iz posebne proračunske postavke. Če taka zveza univerz izvaja študijske programe, akreditirane v državah članicah EU, se ti programi tudi v Sloveniji štejejo za javnoveljavne. Programi pa morajo biti priglašeni pri NAKVIS in vpisani v razvid visokošolskih zavodov pri ministrstvu, pristojnem za visoko šolstvo.
Visokošolsko transnacionalno izobraževanje v Sloveniji se lahko izvaja na podlagi pogodbe med visokošolskim zavodom, ki je akreditiran v Republiki Sloveniji, in akreditiranim tujim visokošolskim zavodom. Tudi visokošolski zavodi, akreditirani v Republiki Sloveniji, lahko izvajajo visokošolsko transnacionalno izobraževanje v tujini. Skleniti morajo pogodbo z ustreznim tujim visokošolskim zavodom.
Obvezne sestavine pogodbe za izvajanje visokošolskega transnacionalnega izobraževanja določi NAKVIS.