Mobilnost učencev in dijakov

Mobilnost učencev in dijakov v okviru evropskih programov

V programih Evropske unije mobilnost učencev in dijakov poteka predvsem v okviru programa Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja in športa v obdobju 2014 do 2020. Za izvajanje v Sloveniji skrbi Center Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS).

Program Erasmus+ podpira tako mobilnost posameznikov kot tudi strateška partnerstva med različnimi organizacijami, in sicer z namenom posodobitve in izboljšanja kakovosti izobraževanja in usposabljanja ter povečanja povezanosti med področjem izobraževanja in usposabljanja na eni strani in trgom dela na drugi. Učenci in dijaki sodelujejo v različnih delih tega programa, predvsem pa pri projektih v akcijah Ključni ukrep 1 – Učna mobilnost posameznikov in Ključni ukrep 2 – Strateška partnerstva. Nosilci teh projektov niso posamezniki temveč organizacije.

Projekti učne mobilnosti posameznikov

V okviru projektov učne mobilnosti posameznikov na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja (PIU) lahko organizacije prijaviteljice zaprosijo za dotacijo za izvedbo učne mobilnosti dijakov, in sicer z namenom praktičnega usposabljanja dijakov v tujini (bodisi v podjetju ali drugi ustrezni organizaciji ali pa v šoli PIU), ki lahko traja najmanj 2 tedna in največ 12 mesecev (brez časa potovanja). V tej dejavnosti lahko sodelujejo tudi dijaki, ki so nedavno zaključili šolanje v PIU ali v organizacijah, ki zagotavljajo PIU za dijake, vendar morajo dejavnost izvesti v obdobju največ 1 leta po zaključku šolanja. Ključni namen teh projektov je krepitev zaposljivosti mladih in olajšanje njihovega prehoda na trg dela, razvijanje partnerstva med izobraževanjem in zaposlovanjem ter usklajevanje politike PIU z lokalnimi, regionalnimi in nacionalnimi strategijami gospodarskega razvoja.

Mobilnost v okviru strateških partnerstev

V okviru strateških partnerstev v šolskem izobraževanju so možne 3 vrste mobilnosti učencev/dijakov

• kombinirana mobilnost (združuje kratkotrajno fizično mobilnost – od 5 dni do 2 mesecev, brez časa potovanja, in pa virtualno mobilnost); kombinirana mobilnost dijakov je možna tudi v okviru strateških partnerstev na področju PIU,
• kratkotrajna izmenjava skupin učencev/dijakov (prav tako od 5 dni do 2 mesecev, brez časa potovanja) in
• dolgotrajna učna mobilnost (od 2 do 12 mesecev, brez časa potovanja).

V splošnem so strateška partnerstva namenjena spodbujanju ali razvoju inovacij na področju, na katerem se je izkazala potreba v vseh sodelujočih državah, ali pa prenosu dobrih praks med organizacijami, ki si s projektom želijo medsebojno oplemenititi svoje delo. Omenjene vrste mobilnosti so zato v tovrstnih projektih upravičene zgolj v primerih, ko dejansko prispevajo dodano vrednost k doseganju ciljev posameznega projekta.

Virtualna mobilnost in mednarodno sodelovanje v virtualnih projektih

Slovenski vrtci in šole sodelujejo tudi v akciji e-Twinning. To je akcija programa Erasmus+, namenjena podpori in spodbujanju mednarodnega sodelovanja v sistemu izobraževanja in usposabljanja s pomočjo uporabe sodobnih informacijsko komunikacijskih tehnologij. CMEPIUS ima tudi vlogo nacionalne svetovalne službe za eTwinning ter tako slovenskim vrtcem in šolam pomaga pri pripravi in izvajanju virtualnih partnerskih projektov, ki omogočajo sodelovanje vzgojiteljev/učiteljev in otrok/učencev/dijakov iz različnih držav.

Mladinska mobilnost za neformalno učenje

Program Erasmus+: Mladi v akciji nagovarja mladinski sektor in ga spodbuja k organizaciji učnih mobilnosti za vse mlade v starosti od 13. do 30. leta, ki ponujajo priložnosti neformalnega izobraževanja in priložnostnega učenja v kontekstu mladinskega dela. Prav tako spodbuja razvoj kompetenc mladinskih delavcev in voditeljev za organizacijo dejavnosti neformalnega učenja v mladinskem delu ter vključevanje mladih v dialog z oblikovalci mladinskih politik na lokalni, nacionalni, evropski ali mednarodni ravni. Mladinsko poglavje programa Erasmus+ v Sloveniji izvaja MOVIT, Zavod za razvoj mobilnosti mladih.

V okviru že omenjenih akcij programa Erasmus+, Ključni ukrep 1 in Ključni ukrep 2, so določeni tudi posebni ukrepi, katerih namen je izpolniti cilje programa na področju mladine ter med drugim vključujejo še projekte mobilnosti za mlade. To so mladinske izmenjave (trajajo do 21 dni, brez časa potovanja, in predstavljajo priložnost za skupine mladih iz različnih držav, da se srečujejo in obravnavajo posamezne teme, ki jih družijo, v širšem evropskem kontekstu) in evropska prostovoljna služba, ki ponuja mladim možnost daljšega bivanja in dela v gostiteljski organizaciji v drugi državi, do 12 mesecev, pri čemer je delo prostovoljca v korist gostiteljske organizacije ali lokalne skupnosti. Obenem izvajanje praktičnih nalog predstavlja tudi učni proces za tega prostovoljca. Poleg projektov mobilnosti za mlade pa se na področju mladine izvajajo tudi strateška partnerstva, ki pomembno prispevajo h krepitvi kompetenc akterjev v mladinskem sektorju, z namenom povečanja kakovosti mladinskega dela, krepitve participacije mladih in njihovega aktivnega državljanstva oziroma spodbujanja (socialnega) podjetništva mladih.

Nacionalni programi za mobilnost dijakov

Skrbnik nacionalnih programov za mobilnost srednješolcev je Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS (sklad).

Program štipendij za študijske obiske dijakov in študentov v tujini na skladu omogoča dijakom pridobitev štipendij za vsaj 2 tedna trajajočo mobilnost na ustanovo v tujini; lahko gre za izobraževalno ustanovo, podjetje ali drugo organizacijo, pomembno je zgolj, da šola, na katero je dijak vpisan v Sloveniji, v tujini opravljene obveznosti ovrednoti oziroma prizna kot del izobraževalnega programa.

Sklad poleg tega vsako leto štipendira udeležbo enega dijaka na Mednarodnem poletnem inštitutu Benjamin Franklina – gre za 3-4 tedensko poletno šolo, namenjeno mladim, ki jih zanimajo mednarodni čezatlantski odnosi, in povezuje ameriško in evropsko mladino ter dviguje zavest o skupnih vrednotah in kulturni povezanosti.

Dijaki, ki želijo svoje znanje in izkušnje meriti v mednarodnem prostoru, pa lahko na skladu prejmejo sofinanciranje stroškov udeležbe na tekmovanjih iz znanja ali raziskovanja v tujini.

Sklad nadalje s programom štipendiranja srednješolskega izobraževanja državljanov držav zahodnega Balkana na srednjih tehniških, poklicnih in srednjih strokovnih šolah v Sloveniji spodbuja internacionalizacijo slovenskega srednješolskega prostora,

Ministrstvo, pristojno za izobraževanje na podlagi Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja iz državnega proračuna zagotavlja sredstva tudi za mednarodno sodelovanje (81. člen).

Na podlagi nacionalne zakonodaje in meddržavnih dvostranskih dogovorov in dokumentov poteka tudi vrsta dejavnosti za šolstvo narodnosti in zamejstva. Sem spadajo večdnevne strokovne poučne ekskurzije za učence in dijake, vključevanje zamejskih šol v šolska tekmovanja in druge dejavnosti v Sloveniji. V Sloveniji so organizirane 14-dnevne poletne šole slovenščine za otroke in mladostnike iz tujine. Iz nacionalnih sredstev so predvidene tudi posebne štipendije za slovenske dijake, predstavnike slovenske manjšine v sosednjih državah (Italija, Avstrija, Madžarska in Hrvaška).

Poleg izvajanja programa mednarodne mature v Sloveniji ministrstvo, pristojno za izobraževanje, sodeluje tudi z mednarodno mrežo srednjih šol United World Colleges (UWC). Centralna pisarna UWC v Londonu Sloveniji vsako leto dodeli eno mesto v UWC v Devinu in včasih še eno mesto v enem izmed UWC po svetu. Po dvoletnem izobraževanju dijaki opravljajo mednarodno maturo.

Vrednotenje in priznavanje izobraževanja

Pri predstavljanju možnosti za raznovrstne mobilnosti pa se ne moremo izogniti področju vrednotenja in priznavanja izobraževanja za različne namene. Vrednotenje izobraževanja je postopek, v katerem ENIC-NARIC center pri MIZŠ o opravljenem izobraževanju izda mnenje o različnih elementih vrednotenega izobraževanja. Postopek vrednotenja izobraževanja se vodi v skladu z Zakonom o vrednotenju in priznavanju izobraževanja. Priznavanje izobraževanja za namen nadaljevanja izobraževanja v Republiki Sloveniji pa je upravni postopek, ki se prične na tisti izobraževalni instituciji, kjer imetnik listine želi nadaljevati izobraževanje, toda z izjemo osnovnih šol, kjer se postopek priznavanja tujega izobraževanja za namen nadaljevanja izobraževanja v osnovni šoli Republike Slovenije ne izvaja več.

Pri kratkoročnih mobilnostih v evropskih programih je podlaga za priznavanje v tujini opravljenih obveznosti dogovor med učencem oziroma dijakom, šolo pošiljateljico in šolo prejemnico. Izobraževalni instituciji se vnaprej dogovorita o vsebini izobraževanja oziroma usposabljanja, poleg tega pa na vseh srednjih poklicnih šolah izdajajo prilogo k spričevalu, ki je eden od dokumentov mape Europass.

Pri nacionalnih programih, ki omogočajo t. i. študijske obiske, dijak, ki odhaja na mobilnost, matični šoli predloži informacije o dejavnostih in vsebinah, ki jih bo opravljal v tujini, matična izobraževalna ustanova pa mu nato izda potrdilo o tem, kako bo vrednotila obveznosti, opravljene v tujini – lahko je to priznanje kreditnih točk, del ocene predmeta, priznanje obveznosti opravljanja izbirnih vsebin itd.

Mobilnost učiteljev

Mobilnost učiteljev in strokovnih delavcev v okviru programov EU

Na ravni programov EU poteka mobilnost vzgojiteljev, učiteljev in drugega osebja v šolskem in poklicnem izobraževanju predvsem v okviru programa Erasmus+, katerega področje izobraževanja, usposabljanja in športa v Sloveniji koordinira in izvaja CMEPIUS. Tako kot učenci in dijaki tudi vzgojitelji, učitelji in drugo šolsko osebje sodelujejo v različnih delih tega programa, predvsem pri projektih (nosilci le-teh so organizacije in ne posamezniki) v akcijah Ključni ukrep 1 – Učna mobilnost posameznikov in Ključni ukrep 2 – Strateška partnerstva.

Prav tako se lahko dodatnih strokovnih izpopolnjevanj v tujini (bodisi strokovnih izobraževanj ali kontaktnih seminarjev) udeležijo tudi s pomočjo sredstev eTwinning.

Mobilnost učiteljev in strokovnih delavcev v projektih učne mobilnosti posameznikov

Projekti učne mobilnosti posameznikov na področju šolskega izobraževanja (gre za splošno, poklicno ali strokovno izobraževanje na kateri koli ravni, od predšolskega do srednješolskega) lahko zajemajo eno ali več vrst mobilnosti osebja (v trajanju od 2 dni do 2 mesecev, brez časa potovanja):

• poučevanje na partnerski šoli v tujini;
• strukturirani tečaji ali usposabljanje v tujini;
• izobraževalni obisk na delovnem mestu.

Ključni namen teh projektov je omogočiti osebju strokovni in osebni razvoj, kar pomembno vpliva na dvig kakovosti poučevanja ter na večjo inovativnost in kreativnost v vzgoji in izobraževanju.

Projekti učne mobilnosti posameznikov na področju Poklicnega izobraževanja in usposabljanja pa poleg mobilnosti dijakov omogočajo tudi naslednji vrsti mobilnosti osebja (v trajanju od 2 dni do 2 mesecev, brez časa potovanja), in sicer programe poučevanja/usposabljanja na partnerski šoli PIU/organizaciji PIU v tujini ter usposabljanje osebja v obliki delovne prakse ali izobraževalnega obiska na delovnem mestu v tujini v podjetju ali v kateri koli drugi organizaciji PIU. Ključni namen teh projektov je krepitev zaposljivosti mladih in olajšanje njihovega prehoda na trg dela, razvijanje partnerstva med izobraževanjem in zaposlovanjem ter usklajevanje politike PIU z lokalnimi, regionalnimi in nacionalnimi strategijami gospodarskega razvoja. Hkrati pa so te dejavnosti priložnost, da osebje v PIU pridobi kompetence za delo z učečimi se iz okolij z manj možnostmi.

Mobilnost učiteljev in strokovnih delavcev v okviru strateških partnerstev

Mednarodne dejavnosti učenja, poučevanja in usposabljanja za posameznike se lahko izvajajo tudi v okviru strateških partnerstev, toda le v primerih, ko te prispevajo dodano vrednost k doseganju ciljev posameznega projekta. Poleg mobilnosti učencev in dijakov se v strateških partnerstvih na področju šolskega izobraževanja izvajajo še

• dolgotrajna mobilnost osebja z namenom poučevanja in usposabljanja (v trajanju od 2 do 12 mesecev) in
• kratkotrajna skupna usposabljanja osebja (v trajanju od 3 dni do 2 mesecev, brez časa potovanja).

Obe vrsti mobilnosti osebja se lahko izvajata tudi v okviru strateških partnerstev v PIU. Osrednji namen vseh strateških partnerstev je podpirati razvoj, prenos in/ali izvajanje inovativnih praks ter izvajanje skupnih pobud za spodbujanje sodelovanja, vzajemnega učenja in izmenjav izkušenj na evropski ravni.

V okviru Sveta Evrope so organizirani seminarji za učitelje in druge akterje na področju izobraževanja, in sicer znotraj programa Pestalozzi. Program Pestalozzi omogoča udeležbo na mednarodnih delavnicah in evropskih seminarjih v državah članicah Sveta Evrope. Glavni cilj programa je spodbujanje evropske dimenzije v izobraževanju, delavnice in seminarji so posvečeni prednostnim področjem Sveta Evrope, kot so: izobraževanje za demokratično državljanstvo, zgodovina, jeziki itd.

Slovenski vzgojno-izobraževalni sistem spodbuja razvoj raznojezičnosti posameznika ter večjezičnost vzgojno-izobraževalnega prostora. V preteklih letih se je zvrstilo veliko projektov na nacionalni ravni, v katere so bili vključeni tako vzgojno-izobraževalni kot javni zavodi ter univerze. Nekateri projekti so se zaključili, drugi se nadaljujejo, nekateri pa so se začeli na novo. Na podlagi nacionalne zakonodaje in meddržavnih dvostranskih dogovorov in dokumentov se izvaja širok spekter dejavnosti tudi za šolstvo narodnosti in zamejstvo. Prav tako pa MIZŠ skrbi tudi za mrežo učiteljev slovenskega jezika za Slovence po svetu in financira njihovo delo.