Glavna načela financiranja

Financiranje izobraževanja in usposabljanja odraslih v Sloveniji temelji na uveljavljanju načela vseživljenjskega učenja. Z javnimi sredstvi se omogoča čim večjemu številu odraslih vključevanje v programe izobraževanja in usposabljanja. Mehanizme financiranja izobraževanja odraslih urejajo:

• Zakon o izobraževanju odraslih,
• Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja,
• Zakon o javnih financah,
• Zakon o izvrševanju proračuna,
• Pravilnik o standardih in normativih za financiranje in izvajanje javne službe na področju izobraževanja odraslih.

O namenu in obsegu sredstev za določeno obdobje odloči Državni zbor RS z resolucijo o nacionalnem programu izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji. Vlada vsako leto, potem ko prejme mnenje Strokovnega sveta RS za izobraževanje, potrdi letni program izobraževanja odraslih, v katerem natančno opredeli cilje, prednostna področja, programe izobraževanja, ki so v javnem interesu, obseg in vrsto dejavnosti. V letnem programu določi tudi obseg sredstev za financiranja dejavnosti in javne službe v izobraževanju odraslih.

Viri financiranja

Izobraževanje odraslih se financira s sredstvi državnega proračuna in samoupravne lokalne skupnosti ter drugih virov (skladov za izobraževanje odraslih, sredstev delodajalcev, iz dotacij, donacij in daril ter iz šolnin).

Državna sredstva

V skladu s standardi in normativi, ki jih določi minister, ter obsegom izobraževanja in/ali dejavnosti država zagotavlja sredstva za:

• za investicije v javni zavod za izobraževanje odraslih, katerega ustanoviteljica je država;
• tekoče in investicijsko vzdrževanje ter obnovo nepremičnin in opreme v javnih zavodu za izobraževanje odraslih, katerega ustanoviteljica je država;
• izvajanje javne službe po tem zakonu, ki obsega sredstva za stroške dela ter izdatke za blago in storitve;
• materialne stroške za obratovanje za izvajanje programa osnovne šole za odrasle javnemu zavodu za izobraževanje odraslih, katerega ustanoviteljica je država,
• izvajanje javnoveljavnih izobraževalnih programov za odrasle in neformalnih izobraževalnih programov za odrasle, ki obsegajo sredstva za stroške dela ter izdatke za blago in storitve;
• izvajanje drugih dejavnosti, ki niso del javne službe in ki obsegajo sredstva za stroške dela ter izdatke za blago in storitve;izvajanje drugih izobraževalnih programov za pridobitev izobrazbe in programov za usposabljanje in izpopolnjevanje, ki obsegajo sredstva za stroške dela ter izdatke za blago in storitve;
• druge namene, določene z letnim programom izobraževanja odraslih.

Obseg javnih sredstev za izvedbo javne službe, izobraževalnih programov za odrasle in dejavnosti lahko pokriva le te stroške in ne sme omogočati presežkov.

Sredstva lokalnih skupnosti

Lokalne skupnosti zagotavljajo sredstva javnim organizacijam za:

• prostore in opremo za izvajanje izobraževalnih programov za odrasle in dejavnosti, ki so v javnem interesu samoupravne lokalne skupnosti;
• investicije in investicijsko vzdrževanje;
• izvedbo letnega programa izobraževanja odraslih, ki ga sprejme samoupravna lokalna skupnost;
• materialne stroške za obratovanje za izvajanje programa osnovne šole za odrasle.

Mehanizmi razporejanja sredstev

Poraba javnih sredstev mora biti sledljiva in v skladu s predpisi, ki veljajo za porabo javnih sredstev. Porabo nadzoruje Računsko sodišče RS.

Temeljni mehanizem razporejanja sredstev je javni razpis. Pri financiranju izobraževanja odraslih, ki je v javnem interesu, večinoma sredstva zagotavlja država, bodisi iz integralnega proračuna bodisi iz različnih strukturnih skladov. Izvajalci so lahko v zasebni ali javni lasti. Vsak izvajalec, ki kandidira za javna sredstva, mora biti tudi registriran za dejavnost izobraževanja. Za izvajanje javno veljavnih programov pa mora biti tudi vpisan v razvid izvajalcev, ki ga vodi pristojno ministrstvo za izobraževanje, kar naj bi bilo zagotovilo, da imajo izvajalci ustrezne kadre, prostore in opremo ter da izdajajo javno veljavne listine.

Izvajalcem javne službe se zagotavljajo sredstva iz državnega proračuna na podlagi obsega dejavnosti ter standardov in normativov, ki jih določi minister. Izvajalci javne službe prejmejo sredstva na podlagi sklepa ministra za posamezno proračunsko leto.

Programi ali dejavnosti, ki jih država v celoti financira, so povsem brezplačni za udeležence in izvajalci ne smejo zahtevati dodatnih sredstev za kritje stroškov izvedbe. To velja za javnoveljavni izobraževalni program osnovne šole za odrasle in z drugim predpisom in/ali letnim programom določene dejavnosti in programi (to so programi za pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc 2018–2022, kot so programi usposabljanja za življenjsko uspešnost, slovenščina kot drugi in tuji jezik, začetna integracija priseljencev, računalniška pismenost za odrasle). Obseg sredstev se določi v skladu s Pravilnikom o standardih in normativih za financiranje in izvajanje javne službe na področju izobraževanja odraslih.

Neposredno financiranje se uporablja tudi za opravljanje razvojnih, raziskovalnih in svetovalnih nalog na področju vzgoje in izobraževanja odraslih, določenih z letnimi delovnim načrti javnih zavodov, ki jih je skladno z ZOFVI ustanovila Vlada RS. Za področje izobraževanja odraslih je to Andragoški center Slovenije poleg tega pa določene naloge opravijo Državni izpitni center, Zavod RS za šolstvo in Center RS za poklicno izobraževanje. Naloge, ki jih zavodom naroči Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, se ovrednotijo na temelju plačnih razredov zaposlenih in cenikov določenih storitev, ki jih je potrdil (nadzorni) svet javnega zavoda. Naročnik se z zavodom pogaja o obsegu nalog in sredstev.

Izvajanje in usklajevanje nacionalno pomembnih nalog v izobraževanju odraslih, dejavnosti pri razvoju in pospeševanju izobraževanja odraslih, mednarodne dejavnosti, publicistične dejavnosti in druge naloge se lahko na podlagi javnega razpisa oziroma poziva financira skupnosti javnih organizacij, združenju pravnih oseb zasebnega prava, organizacijam, ki so v javnem interesu na področju izobraževanja odraslih, in/ali zvezam teh organizacij, če je njihov glavni namen strokovno delo na področju izobraževanja odraslih na nacionalni ravni.

Šolnine

Za programe izobraževanja odraslih, ki se v celoti financirajo z javnimi sredstvi, udeleženci ne plačujejo šolnin. Zakon o izobraževanju odraslih določa, da je brezplačna udeležba v programu osnovne šole za odrasle in programi, ki se določijo z letnim programom. Tako je za odrasle brezplačna udeležba v programu "Usposabljanje za življenjsko uspešnost", "Projektno učenje mladih odraslih (PUM-O)" ter programi neformalnega izobraževanja in usposabljanja za iskalce zaposlitve.

Za formalno in neformalno izobraževanje odraslih, ki ni v celoti financirano iz javnih sredstev. udeleženci ali njihovi delodajalci plačujejo šolnine organizaciji, ki izvaja program. V primerih, ko država krije določen delež stroškov programa, izvajalec sorazmerno zniža šolnine. Na ta način država posredno vpliva na oblikovanje cene programa.

Finančne pomoči odraslim udeležencem izobraževanja

Po zakonu imajo udeleženci izobraževanja odraslih, ki se izobražujejo po javnoveljavnih programih osnovnošolskega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja pravico do zdravstvenega varstva iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ter pravico do drugih ugodnosti ter pravic v skladu s posebnimi predpisi, če niso v delovnem razmerju, prijavljeni kot brezposelne osebe ali če se ne izobražujejo v skladu s predpisi za primer brezposelnosti, in sicer do dopolnjenega 26. leta starosti, kot določa področna zakonodaja.

Odrasli udeleženci izobraževanja so upravičeni do štipendij:

• državne štipendije,
• Zoisove štipendije,
• štipendije za deficitarne poklice,
• štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu,
• štipendije Ad futura

do dopolnjenega 27. leta, če izpolnjujejo pogoje, določene z Zakonom o štipendiranju.

V skladu z Zakonom o prevozih v cestnem prometu so odrasli udeleženci v programih poklicnega, strokovnega in splošnega srednješolskega izobraževanja ter višjega strokovnega izobraževanja, če se ne izobražujejo v skladu s predpisi o urejanju trga dela, do dopolnjenega 26. leta starosti upravičeni do subvencionirane vozovnice za javni potniški promet.

Posebnih davčnih olajšav za odrasle, ki se izobražujejo ni.

Zasebne institucije za izobraževanje odraslih

Programe izobraževanja odraslih pretežno izvajajo zasebne institucije, ki se financirajo bodisi s šolninami, donacijami ali pa iz drugih virov. Zasebne institucije so avtonomne pri za oblikovanju poslovne politike, določanju višine šolnine in razporejanju sredstev in so za to tudi odgovorne. Naloga države je prvenstveno usmerjena v skrb in nadzor nad izvajanjem javno veljavnih izobraževalnih programov, ki dajejo javno veljavno listino. Nadzor izvaja Inšpektorat RS za šolstvo in šport, ki preverja ali izvajajo program v skladu s predpisi.

Šolnine se v celoti zaračunavajo vsem tistim udeležencem, ki izobraževanja nimajo financiranega iz javnih sredstev. Višino šolnine določa izvajalec programa, plača jo udeleženec ali pa njegov delodajalec. Plačila se izvajajo neposredno izvajalcu izobraževalnega programa. Država nima vpliva na oblikovanje višine šolnine. Z različnimi oblikami delnega financiranja programov ali dejavnosti pa izvajalce skuša pritegniti v sistem izvajalcev izobraževanja odraslih in s tem posredno vpliva na višino šolnin tudi pri tistih programih, ki niso financirani iz javnih sredstev.