2022

Prenova izobraževanja odraslih

Marca 2022 je Državni zbor sprejel Resolucijo o Nacionalnem programu izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji za obdobje 2022–2030 (ReNPIO 2022-2030). Vizija ReNPIO 2022-2030 je vsem odraslim prebivalcem Slovenije v vseh življenjskih obdobjih zagotoviti enake možnosti in spodbude za kakovostno učenje in izobraževanje za svoj celostni razvoj in sonaravno bivanje. Cilji, ki jih zasleduje ReNPIO 2022-2030 so: povečati vključenost odraslih v vseživljenjsko učenje, zvišati raven temeljnih zmožnosti in izboljšati splošno izobraženost odraslih, zvišati izobrazbeno raven odraslih, povečati usposobljenost prebivalstva za uspešno odzivanje na potrebe trga dela, okrepiti razvoj in raziskave na področju izobraževanja odraslih ter izboljšati in okrepiti dejavnosti na področju izobraževanja odraslih.

Druge razvojne usmeritve

Marca 2022 je ministrica, pristojna za izobraževanje, v javno razpravo posredovala Pravilnik o dodeljevanju štipendij za področje vzgoje in izobraževanja. Pravilnik ureja postopek, pogoje in merila za dodeljevanje štipendij študentom študijskih programov za pridobitev izobrazbe, ki je z zakonom in drugimi predpisi določena kot ustrezna za opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela strokovnega delavca na področju vzgoje in izobraževanja. Cilji dodeljevanja štipendij po pravilniku so odziv na dolgoročne prednostne in zaposlitvene potrebe javnih vzgojno-izobraževalnih zavodov, ki izvajajo javno službo, spodbujanje k odločanju za pedagoške poklice, ter krepitev ugleda pedagoških poklicev.

Februarja 2022 je Vlada RS sprejela Uredbo o sofinanciranju izvedbe praktičnega pouka v kmetijstvu in za usposobitev zavodov in razvojnih centrov v kmetijstvu. Cilj uredbe je zagotoviti izboljšanje opremljenosti izobraževalnih ustanov in raziskovalnih institucij s področij agroživilstva, gozdarstva, veterinarstva in živilstva, kot eden od odgovorov na potrebo po krepitvi raziskav in razvoja ter inovacij v kmetijstvu, gozdarstvu in podeželju.

Uredba med drugim določa sofinanciranje materialnih stroškov in stroškov storitev praktičnega izobraževanja dijakov srednjih šol, študentov višjih strokovnih šol in fakultet ter sofinanciranje investicij za namen usposobitve zavodov in razvojnih centrov, s področij agroživilstva, gozdarstva, veterinarstva in živilstva. Upravičeni stroški za dodelitev nepovratnih sredstev so stroški nabave aparatov, naprav, strojev, priključkov in opreme, ki jih upravičenci uporabljajo za izvajanje praktičnega pouka oziroma izobraževanja po programih javnega izobraževanja ali raziskovanja z navedenih področij. Javni razpis objavi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Ukrepi, povezani s COVID-19

Marca 2022 je Vlada RS sprejela Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19, s katerim je določeno, da za učence, dijake, študente in zaposlene uporaba zaščitnih mask za ves čas izvajanja vzgojno-izobraževalnega programa ni več obvezna. Zaščitne maske pa so še vedno obvezne pri praktičnem pouku in praktičnem usposabljanju z delom pri kliničnih vajah.

Februarja 2022 je Vlada RS sprejela nov Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19, s katerim se na področju vzgoje in izobraževanja opušča ugotavljanje izpolnjevanja pogoja preboleli, cepljeni in testirani (PCT) ter ukinja se samotestiranje v šolah, tako za zaposlene kot tudi za učence in dijake.

Januarja 2022 je ministrica sprejela Sklep o sestavi izpitnih komisij v zimskem izpitnem roku v šolskem letu 2021/22. Sklep določa prilagoditev sestave izpitne komisije za ustne izpite v srednjih šolah. V šolski izpitni komisiji za ustni izpit poleg predsednika in izpraševalca ni več obvezna prisotnost dodatnega člana. Poleg tega pa lahko izpraševalec izjemoma, zaradi odrejene karantene ali samoizolacije, sodeluje v šolski izpitni komisiji na daljavo. 

2021

Prenova poklicnega in strokovnega izobraževanja

V okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), ki ga je sprejela Vlada RS in so ga finančni ministri EU potrdili konec julija 2021, ministrstvo, pristojno z izobraževanje načrtuje več projektov v podporo prenovi in modernizaciji srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja. Prenovljeni oziroma razviti bodo novi izobraževalni programi (tudi programi nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja), ki bodo odgovarjali na potrebe razvoja gospodarstva in družbe z vključitvijo digitalne in trajnostne komponente ter ustrezno uravnoteženostjo med poklicnimi in ključnimi kompetencami. V okviru Načrta za okrevanje in odpornost bo okrepljeno sodelovanje med izobraževalnim sistemom in trgom dela (tudi vajeništvo) za uspešen in hitrejši prehod mladih na trg dela. Med projekti bo tudi razvoj in vzpostavitev aplikacije za spremljanje zaposljivosti diplomantov srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je v februarju 2021 pričelo večletni proces prenove vzgojnih in izobraževalnih programov. S sklepom ministrice je Zavodu Republike Slovenije za šolstvo (ZRSŠ) naročilo pripravo izhodišč za posodobitev izobraževalnih programov s prenovo učnih načrtov na ravni osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja, izhodišč za prenovo katalogov znanj splošnoizobraževalnih predmetov srednjega strokovnega, srednjega poklicnega in nižjega poklicnega izobraževanja ter izhodišč za prenovo kurikula za vrtce.

Pri pripravi izhodišč mora ZRSŠ izhajati iz aktualne Analize učnih načrtov v osnovni šoli in gimnaziji, upoštevati izsledke izvedenih poskusov s področja osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja, spoznanja razvojnih projektov in dejavnosti ter vzporedno nastajajočih konceptov. Proces priprave izhodišč mora slediti tudi strateškim ciljem in usmeritvam nastajajočega nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost, v katerem za področji osnovnošolskega in srednje šolskega izobraževanja prevladuje krepitev digitalnih kompetenc in kompetenc za trajnostni razvoj, ter drugim pomembnim strateškim razvojnim dokumentom Republike Slovenije.

Prenova izobraževanja odraslih

Julija 2021 je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport v javno obravnavo posredovalo Osnutek Resolucije o Nacionalnem programu izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji za obdobje 2021–2030 (ReNPIO 2021–2030), s katerim se določa javni interes v izobraževanju odraslih. Vključuje cilje in kazalnike nacionalnega programa, prednostna področja izobraževanja odraslih, ukrepe za zagotavljanje in izvajanje izobraževanja odraslih, okvirni obseg javnih sredstev za področje izobraževanja odraslih, ministrstva, ki so nosilci posameznih ukrepov, in način usklajevanja pri uresničevanju ciljev ter način spremljanja izvajanja nacionalnega programa. V nacionalnem programu se opredelijo tudi programi in dejavnosti pristojnih ministrstev, ki se izvajajo kot javna služba.

Z letom 2021 je pričela veljati zahteva spremembe Zakona o urejanju trga dela, ki za brezposelne državljane tretjih držav določa, da morajo v največ 12 mesecih po prijavi v evidenco o brezposelnih izkazati znanje slovenskega jezika na vstopni ravni (raven zahtevnosti A1). Šteje se, da je pogoj iz prvega odstavka tega člena izpolnjen, če je državljan tretje države dokončal osnovno šolo, srednješolski, višješolski ali visokošolski program izobraževanja (v slovenskem jeziku) v Sloveniji ali pridobil javno veljavno listino, s katero izkazuje znanje slovenskega jezika vsaj na ravni A1. Državljan tretje države se lahko vključi v tečaj in pristopi k izpitu iz slovenskega jezika na vstopni ravni (raven zahtevnosti A1) na podlagi vključitve v ukrep aktivne politike zaposlovanja. Preizkuse iz znanja slovenskega jezika izvaja Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. V avgustu je ministrstvo, pristojno za delo, družino in socialne zadeve v javno razpravo vložilo spremembe Zakona o urejanju trga dela (UL RS), ki za posameznike, ki se jim rok izteče 31. decembra 2021 in jih Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje ni napotil na opravljanje izpita iz slovenskega jezika do vključno meseca decembra 2021, omogoča, da se jim ta rok podaljša do 30. junija 2022.

Druge razvojne usmeritve

Decembra 2021 je ministrstvo, pristojno za izobraževanje, v javno razpravo posredovalo predlog Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o dodatni strokovni in fizični pomoči za otroke s posebnimi potrebami. S predlogom se vzpostavlja pravica do tolmača slovenskega znakovnega jezika za gluhe in gluhoslepe, ki imajo pravico zapisano v odločbi o usmeritvi. Decembra 2021 je Državni zbor sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI-N), ki se med drugim nanaša na cilje vzgoje in izobraževanja, obdelavo osebnih podatkov za namen vzpostavitve in delovanja zaščitenega državnega informacijskega sistema za upravljanje in vodenje šol ter šolske dokumentacije šolajočih, ter sestavo svetov vrtcev in šol.

Zakon po novem med cilji navaja vzgojo in izobraževanje s poudarkom na slovenski kulturi in evropskih vrednotah ter negovanje radovednosti, raziskovalnega duha, domišljije in intuicije ter razvijanje neodvisnega mišljenja. Vzpostavlja tudi enoten državni informacijski sistem z najvišjim standardom varovanja podatkov in med drugim zajema: vpis v vrtec, osnovno in srednjo šolo, centralno matično knjigo, redovalnico, dnevnik, letni delovni načrt šole, državni šolski koledar, pogodbo o šolski prehrani, sklepe, obvestila, spričevala.

V svetu srednje šole bo po novem pet predstavnikov ustanovitelja (prej tri), trije predstavniki zaposlenih (prej pet), dva predstavnika staršev (prej trije) in en predstavnik dijakov (prej dva).

Novembra 2021 je ministrica sprejela:

• Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva;
• Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih v srednjih šolah z italijanskim učnim jezikom;
• Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih v dvojezični srednji šoli;
• Pravilnik o spremembi Pravilnika o metodologiji financiranja izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva.

Navedene spremembe pravilnikov so predvsem posledica večjega obsega dela in višje zahtevnosti dela z dijaki na posameznih delovnih mestih v šolstvu, uskladitve  normativnih obveznosti na vodstvenih mestih z normativi, ki veljajo za področje osnovnega šolstva, pa tudi sprememb v srednješolskih izobraževalnih programih zaradi vključitve Aktivnega državljanstva. Učitelju, ki izvaja Aktivno državljanstvo, se učna obveznost sorazmerno zmanjša. Z znižanjem normativa za sistemizacijo delovnih mest svetovalni delavec, knjižničar smo šolam in dijaškim domovom omogočili, da okrepita to delovno področje. Znižan je tudi normativ za Organizatorje praktičnega usposabljanja z delom, še posebej če šola izvaja program v vajeniški obliki izobraževanja. Po vzoru normativa, ki velja za osnovne šole, se za dijaške domove uvaja novo delovno mesto kuharja oziroma dietnega kuharja, saj naraščajo potrebe po pripravi obrokov na podlagi medicinsko indiciranih diet zaradi alergij, preobčutljivostnih reakcij na prehrano, motenj presnove in drugih kroničnih bolezni. Spremembe pravilnikov prinašajo šolam in dijaškim domovom tudi okrepitev na računovodskih, administrativnih, vzdrževalnih, tehničnih in hišniških delih.

Oktobra 2021 je ministrica, pristojna za izobraževanje sprejela Akcijski načrt  za pripravo predloga umestitve slovenskega znakovnega jezika v sistem predšolske vzgoje ter osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja za obdobje 2021–2024, ki ga je pripravila delovna skupina, v kateri so predstavniki strokovne javnosti (zavodi, ki izvajajo izobraževalne programe prilagojene gluhim in naglušnim, visokošolski zavod), interesnih združenj, ZRSŠ in ministrstva, pristojnega za izobraževanje. Z opredeljenimi aktivnostmi želimo celovito nasloviti posamezne vidike vzgoje in izobraževanja gluhih in naglušnih – tako vsebino vzgojno-izobraževalnih programov kot tudi mehanizme, ki so nujni in podpirajo njihovo izvajanje. Akcijski načrt obsega štiri sklope nalog:

1. Analiza stanja in mehanizmi sprotne spremljave;
2. Naloge, povezane z  vzgojno-izobraževalnimi programi za gluhe in naglušne;
3. Promocija učenja in poučevanja SZJ;
4. Načrtovanje, usmerjanje in spremljanje aktivnosti.

Za vsak sklop opredeljuje načrt cilje ter pričakovane učinke, pa tudi vrsto predvidenih aktivnosti z navedbo kazalnikov, nosilcev, roka oziroma časovnega okvira in finančnih sredstev. Nosilci so aktivnosti v letu 2021 in 2022 že začeli izvajati. V teku je  evalvacijska študija trenutnega modela vzgoje in izobraževanja gluhih, nadgrajeno je zajemanje podatkov o gluhih in naglušnih učencih in dijakih, izvedeni so že utečeni in novo razviti programi usposabljanja za strokovne delavce. Več v poročilu o delu delovne skupine. Oktobra 2021 je Državni zbor sprejel Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI-M), ki se nanaša na delovanje in status šolskih skladov. Sredstva iz šolskega sklada se lahko po novem namenijo tudi za udeležbo otrok, učencev in dijakov iz socialno manj vzpodbudnih okolij na dejavnostih, ki so povezane z izvajanjem javno veljavnega programa, vendar se ne financirajo v celoti iz javnih sredstev, če se na ta način zagotavljajo enake možnosti. Upravičenec do največ 0,3 % donacije posameznega rezidenta iz namenitve dela dohodnine za posamezno leto je lahko tudi šolski sklad oziroma sklad vrtca, ki sredstva iz sklada namenja tudi otrokom, učencem in dijakom iz socialno manj vzpodbudnih okolij.

Septembra 2021 je ministrstvo, pristojno za izobraževanje, v javno obravnavo posredovalo predlog Pravilnika o razpisu in izvedbi prvega vpisa v izredno izobraževanje po javno veljavnih izobraževalnih programih srednjega šolstva. Pravilnik določa pripravo soglasja k obsegu razpisa za vpis, razpisni postopek in prijavno - vpisni postopek.

Ministrstvo za infrastrukturo je s 1. septembrom 2021 s spremembo Zakona o prevozih v cestnem prometu posodobilo sistem subvencioniranih vozovnic za dijake, študente in udeležence izobraževanja odraslih in uvedlo enotno subvencionirano vozovnico integriranega javnega potniškega prometa (IJPP). Vozovnica bo po enotni ceni 25 eurov za mesečno oz. 200 eurov za letno vozovnico omogočila neomejeno potovanje po vseh relacijah medkrajevnega javnega prevoza potnikov v Sloveniji, ne le med krajem bivanja in krajem izobraževanja. Vozovnica torej ne bo več relacijska ampak bo veljala za linije na območju celotne države.

Julija 2021 je ministrica sprejela:

• Pravilnik o spremembah Pravilnika o načinu izvajanja mature za kandidate s posebnimi potrebami (sl). Državna komisija za splošno maturo, Državna predmetna komisija za matematiko za splošno maturo in predstavniki Društva Bravo so dosegli soglasje o uporabi enostavnega računala pri izvedbi pisnega izpita iz matematike – Izpitna pola 1 na splošni maturi, pri kateri sicer uporaba tega pripomočka ostalim kandidatom, v skladu s Predmetnim izpitnim katalogom za matematiko za splošno maturo 2021, ni dovoljena.
• Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o organizaciji in povračilu prevoznih stroškov za prevoze otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami (sl), saj ravnatelji srednjih šol težko najdejo prevoznika, ki ima prilagojeno vozilo za prevoz težje ali težko gibalno oviranega dijaka. Gibalna oviranost pri nekaterih dijakih je takšna, da se je dijak kljub oviri tako pri domačih kot organiziranih prevozih zmožen sam presesti iz invalidskega vozička na sedež v avto in obratno. Če dijaka na ta način lahko vozijo starši tudi sicer, ni potrebno, da bi za v šolo bilo kako drugače.

Julija 2021 je ministrstvo, pristojno za izobraževanje, v javno obravnavo posredovalo naslednje predloge novel pravilnikov z obrazložitvami:

• Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva (sl),
• Pravilnika o normativih in standardih v srednjih šolah z italijanskim učnim jezikom (sl),
• Pravilnika o normativih in standardih v dvojezični srednji šoli (sl) in
• Pravilnika o metodologiji financiranja izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva (sl).

Glavnina predlaganih sprememb navedenih pravilnikov je povezana s kadrovskimi okrepitvami na delovnih mestih svetovalnega delavca, knjižničarja, pomočnika ravnatelja, organizatorja praktičnega usposabljanja z delom ter na računovodskih, administrativnih in tehničnih delovnih mestih, Predlog vsebuje tudi novo delovno mesto kuharja oziroma dietnega kuharja v srednjih šolah.

Junija 2021 je Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) z Vlado RS podpisal Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS, s katerim se spreminja oziroma ureja:

• zamik dneva izplačila plače na najpozneje 10. dan v mesecu,
• višina regresa za prehrano in letni dopust za leto 2021,
• povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, višina dnevnic in terenskega dodatka, kilometrine za uporabo lastnega avtomobila v službene namene,
• nagrade dijakom in študentom za obvezno opravljanje prakse ter
• cenzus za pridobitev pravice do solidarnostne pomoči za člane reprezentativnega sindikata.

Po novem naj bi se višina regresa za prehrano usklajevala dvakrat letno, višina nadomestila za ločeno življenje, dnevnic za službena potovanja v državi, jubilejnih nagrad in solidarnostnih pomoči enkrat letno, kot delovna doba, ki se upošteva za pridobitev pravice do jubilejne nagrade, pa šteje tudi delovna doba pri koncesionarjih, ki opravljajo dejavnost v mreži javne službe.

Maja 2021 je ministrica sprejela novi Pravilnik o sofinanciranju šolskih tekmovanj, ki ureja pogoje, postopek izbora in način financiranja in upravičene stroške za sofinanciranje šolskih tekmovanj iz znanja ter šolskih tekmovanj za nadarjenosti, spretnosti in popularizacijo znanja za osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje. Pravilnik določa tudi način opredelitve števila zlatih in srebrnih priznanj ter postopek izbora in upravičene stroške mednarodnih tekmovanj, organiziranih v Republiki Sloveniji.

Marca 2021 je ministrica, pristojna za izobraževanje sprejela spremembe in dopolnitve Pravilnika o šolskem koledarju v srednjih šolah, ki se bo začel uporabljati s šolskim letom 2021/22 in spreminja nekatere roke (izpitov in zaključka pouka), odpravlja neusklajenosti s področnima zakonoma v zvezi z določanjem vsebin letnega delovnega načrta, ažurira nazive statističnih regij in spreminja datume začetka posameznih počitnic, t.j. pouka prostih dni (praznike) in odpravlja neuskaljenost s Pravilnikom o dokumentaciji v srednjih šolah.

Januarja 2021 je ministrica sprejela spremembe

• Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva,
• Pravilnika o normativih in standardih v srednjih šolah z italijanskim učnim jezikom,
• Pravilnika o normativih in standardih v dvojezični srednji šoli,

ki vključujejo določbe o možnosti dodatnega zmanjša tedenskega števila ur pouka glede na dosedanjo ureditev za učitelja, ki opravlja naloge organizatorja informacijskih dejavnosti in ima ustrezna znanja in kompetence.

Ukrepi, povezani s COVID-19

Decembra 2021 je Državni zbor sprejel Zakon o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic COVID-19. V skladu z zakonom je v primeru poslabšanja epidemiološke situacije odločitev za prehod na izobraževanje na daljavo za določen čas v pristojnosti ravnatelja, po posvetovanju z ministrstvom, pristojnim za izobraževanje in Nacionalnim inštitutom za varovanje zdravja.  Vzgojno-izobraževalnim zavodom je dana tudi možnost, da lahko zaradi nujnih delovnih potreb sklenejo pogodbo o zaposlitvi za določen čas brez objave prostega delovnega mesta, in sicer do 31. avgusta 2022.

Decembra 2021 je ministrica, pristojna za izobraževanje, sprejela Sklep o prilagoditvah splošne in poklicne mature v šolskem letu 2021/22. S sklepom se določijo prilagoditev predmetnih izpitnih katalogov, izvedba mature v dveh zaporednih izpitnih rokih, vodenje evidence elektronskih naslovov kandidatov splošne mature, vpogled v izpitno dokumentacijo, ugovor, utemeljene razloge za naknadni rok za vpogled pri splošni maturi, vračilo izpitne dokumentacije, imenovanje in sestava šolske izpitne komisije, roki, priprava izpitnih listkov za ustni izpit, razporeditev in obveščanje kandidatov pri pisnih izpitih, termini ustnih izpitov in zagovorov, naloge nadzornih učiteljev, priprava izpitnega prostora, odmor v času pisnih izpitov, priprava kandidatov na pisni izpit in potek ustnega izpita.

Novembra 2021 je ministrica, pristojna za izobraževanje, sprejela Sklep o prilagoditvah izvedbe zaključnega izpita v šolskem letu 2021/22. S sklepom se določajo prilagoditve glede imenovanja in sestave šolske izpitne komisije, izvedbe pisnega in ustnega dela zaključnega izpita iz slovenščine (italijanščine oziroma madžarščine) ter prilagoditev izpitnega kataloga glede izdelka oziroma storitve in zagovora.

Oktobra 2021 je ministrica, pristojna za izobraževanje, sprejela Sklep o nujnih kadrovskih ukrepih za nemoteno delovanje vzgojno-izobraževalnih zavodov (VIZ). V VIZ lahko v skladu s sklepom začasno in občasno pod vodstvom mentorja sodelujejo tudi študenti magistrskega programa druge stopnje za učitelja. Slednje se jim šteje za delovne izkušnje za pristop k strokovnemu izpitu.

Oktobra 2021 je Vlada RS sprejela Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2. Sprememba odloka je med drugim določila, da se poveča pogostnost presejalnega testiranja za vse zaposlene na vsakih 48 ur. Dodatno je sprememba odloka uvedla samotestiranje za vse učence osnovne šole, dijake in študente, tudi za udeležbo v športnih programih, športno rekreativnih dejavnostih in za obšolske dejavnosti.

Oktobra 2021 je ministrica, pristojna za izobraževanje, sprejela Sklep o prilagoditvah zimskega roka poklicne mature v šolskem letu 2021/22, s katerim se določi prilagoditev predmetnih izpitnih katalogov za maturo, splošni bonus pri ocenjevanju, izvedba mature v enem oziroma dveh zaporednih izpitnih rokih, imenovanje in sestava šolske izpitne komisije, priprava izpitnih listkov za ustni izpit, razporeditev in obveščanje kandidatov pri pisnih izpitih, priprava izpitnega prostora, priprava kandidatov na pisni izpit, naloge nadzornega učitelja, potek ustnih izpitov in izvedba izpita iz četrtega predmeta poklicne mature.

Septembra 2021 je ministrica, pristojna za izobraževanje, sprejela Sklep o nujnih kadrovskih ukrepih za nemoteno delovanje vzgojno-izobraževalnih zavodov. V skladu s sklepom lahko zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami v šolskem letu 2021/22, če so bile izkoriščene vse možnosti za sklenitev pogodbe o zaposlitvi, zagotovijo gluhim in naglušnim učencem ter dijakom, ki so usmerjeni v programe o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, strokovnega delavca za tolmačenje slovenskega znakovnega jezika.

6. septembra je pričel veljati vladni Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti,cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (sl, .pdf) po katerem samotestiranje izvajajo učenci 7., 8. in 9. razreda ter dijaki srednjih šol, udeleženci izobraževanja odraslih in študenti. Samotestiranje izvedejo tudi otroci in mladostniki, vključeni v zavode za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov, ustanovljenih za delo z otroki s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, ter učenci, ki so vključeni v tretjo do šesto stopnjo posebnega programa, razen če iz objektivnih razlogov to ni mogoče. Učenci, dijaki, udeleženci izobraževanja odraslih in študenti se samotestirajo enkrat tedensko na domu s hitrimi antigenskimi testi, ki jih brezplačno dobijo v lekarni, sredstva za teste se zagotovijo iz državnega proračuna.

Odlok zaposlenim na področju dejavnosti v vzgoji in izobraževanju ter visokem šolstvu nalaga izpolnjevanje pogoja PCT. Za opravljanje dela kot PCT pogoj šteje tudi testiranje s hitrim antigenskim testom za samotestiranje, ki se izvaja enkrat tedensko v enakih presledkih. Delodajalci v vzgoji in izobraževanju zagotovijo sredstva za samotestiranje in določijo čas in kraj samotestiranja, ki je lahko izvedeno v domačem okolju ali na delovnem mestu. Proti zaposlenim, ki ne izpolnjujejo pogojev PCT delodajalci v skladu z odlokom ukrepajo v skladu s predpisom, ki ureja varstvo in zdravje pri delu, ki ureja varstvo in zdravje pri delu, predpisi, ki urejajo delovna razmerja in kolektivnimi pogodbami. Osebam in zaposlenim, ki pogoja PCT ne izpolnjujejo, se ne dovoli uporaba storitev ali udeležbe ali prisotnost pri izvajanju dejavnosti.

Po Sklepu o izvajanju vzgojno-izobraževalnega dela v javnih zavodih na področju vzgoje in izobraževanja v šolskem letu 2021/22 (UL RS)se jev novem šolskem letu delo v osnovnih in srednjih šolah začelo izvajati po modelu B, ob upoštevanju modelov in priporočil v razmerah, povezanih z nalezljivo boleznijo Covid-19. Vzgojno-izobraževalni zavodi morajo pri izvajanju vzgojno-izobraževalnega dela upoštevajo trenutne epidemiološke razmere in izvajati ukrepe, skladne s priporočili Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

S Sklepom o izvajajnju vzgojno-izobraževalnega dela na daljavo (UL RS) se izobraževanje na daljavo za srednje šole in izobraževanje odraslihizvaja v primeru: začasne omejitve ali prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja, epidemiološkim ukrepom prilagojene organizacije izobraževalnega dela (izmenski pouk ...), ugotovitve pristojnega inšpektorata, da zavod ne izpolnjuje predpisanih ukrepov za preprečevanje širjenja COVID-19 ali napotitve posameznih oddelkov v karanteno.

1. aprila 2021 so skladno z odlokom vlade (UL RS) zaradi slabše epidemološke slike srednje šole po vsej državi zaprle svoja vrata. 12. aprila 2021 so se ponovno odprla za dijake zaključnih letnikov srednješolskega izobraževanja (glede na trajanje programa – 4 ali 3 leta) ter vsi dijaki, vključeni v nižje poklicno izobraževanje (2 leti). Ostali dijaki so se vrnili v šole po hibridnem modelu, ko polovica razredov tedensko menja med učenjem v šoli in izobraževanjem na daljavo. 10. maja 2021 so se v šole vrnili vsi dijaki srednješolskega izobraževanja brez hibridnega poučevanja.

Aprila oziroma marca 2021 je ministrica, pristojna za izobraževanje, sprejela:

• Sklep o določitvi izpolnjevanja obveznosti na področju praktičnega usposabljanja z delom pri delodajalcu za dijake za šolsko leto 2020/21 (sl), s katerim se zaradi varovanja pravic in pravnih koristi dijakov poklicnega in strokovnega izobraževanja, ki jim v šolskem letu 2020/21 zaradi izvajanja ukrepov za omejevanje in preprečevanje širjenja virusa SARS-CoV-2 ni bilo omogočeno opraviti praktičnega usposabljanja z delom pri delodajalcu v obsegu in na način, kot je določen s srednješolskim izobraževalnim programom, določi prilagoditev obsega in načina izvedbe le-tega. O prilagoditvi odloči ravnatelj šole.
• Sklep o ocenjevanju znanja pri strokovnih modulih in določitvi končne ocene v vajeniški obliki izobraževanja v šolskem letu 2020/21 (sl), s katerim se zaradi nemotenega ocenjevanja znanja in določanja končne ocene v šolskem letu 2020/21 določajo prilagoditve in odločanje o prilagoditvah.
• Sklep o prilagoditvah splošne in poklicne mature v šolskem letu 2020/21 (sl), s katerim se določajo prilagoditve predmetnih izpitnih katalogov, ocenjevanje, izvedba mature v dveh zaporednih izpitnih rokih, vodenje evidence elektronskih naslovov kandidatov splošne mature, vpogled v izpitno dokumentacijo, ugovor, vračilo izpitne dokumentacije, imenovanje in sestava šolske izpitne komisije, roki, priprava izpitnih listkov za ustni izpit, razporeditev in obveščanje kandidatov pri pisnih izpitih, termini ustnih izpitov in zagovorov, naloge nadzornih učiteljev, priprava izpitnega prostora, priprava kandidatov na pisni izpit, potek ustnega izpita in izvedba izpita iz četrtega predmeta poklicne mature.
• Sklep o prilagoditvah izvedbe zaključnega izpita v šolskem letu 2020/21 (sl) s katerim se določajo prilagoditve glede imenovanja in sestave šolske izpitne komisije, izvedbe pisnega in ustnega dela zaključnega izpita iz slovenščine (italijanščine oziroma madžarščine) ter prilagoditev izpitnega kataloga glede izdelka oziroma storitve in zagovora.

8. marca so skladno z Odlokom o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih (UL RS) srednje šole ponovno začele izvajati pouk tudi za preostale dijake, ki so se dotlej izobraževali na daljavo, in sicer po prilagojenem modelu C. Tako se od 8. marca stalno v šoli izobražujejo dijaki zaključnih letnikov in vsi dijaki programov nižjega poklicnega izobraževanja. Ostali dijaki se izmenično izobražujejo en teden v šoli in en teden na daljavo tako, da je pri pouku polovica teh dijakov oziroma oddelkov.

15. februarja 2021 so se v šolo vrnili dijaki zaključnih letnikov srednješolskega izobraževanja ter vsi dijaki, vključeni v nižje poklicno izobraževanje. Skladno z Odlokom o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih (UL RS), sprejetim februarja 2021, se morajo zaposleni v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja praviloma enkrat tedensko testirati na virus SARS-CoV-2 s hitrimi antigenskimi testi.

Februarja 2021 je ministrica, pristojna za izobraževanje sprejela Pravilnik o metodologiji financiranja zaščitne opreme in dezinfekcije prostorov izvajalcem storitev na področju vzgoje, izobraževanja in znanosti. Pravilnik določa metodologijo financiranja zaščitne opreme in dezinfekcije prostorov izvajalcem storitev na področju vzgoje, izobraževanja in znanosti iz sredstev državnega proračuna. Merila za financiranje so število zaposlenih in število otrok, učencev, dijakov ali študentov ob upoštevanju standardnih stroškov na zaposlenega in na udeleženca. Obdobje financiranja upravičenih stroškov zaščitne opreme traja od 1. marca 2021 do prenehanja izvajanja ukrepov obvezne uporabe osebne zaščitne opreme ter dezinfekcije prostorov zaradi preprečevanja širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2.

Februarja 2021 je Državni zbor sprejel Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic covid-19 (PKP8), na podlagi katerega so polnoletni dijaki, ki se v šolskem letu 2020/21 redno izobražujejo na javnoveljavnih izobraževalnih programih v Republiki Sloveniji in niso zaposleni, upravičeni do izplačila enkratnega solidarnostnega dodatka v višini 50 evrov.

Januarja 2021 je ministrica, pristojna za izobraževanje, zaradi nemotenega izvajanja poklicne mature in zaključnega izpita v zimskem izpitnem roku v šolskem letu 2020/21 sprejela:

• Sklep o prilagoditvah izvedbe poklicne mature v zimskem izpitnem roku v šolskem letu 2020/21, s katerim so določene prilagoditve predmetnih izpitnih katalogov, izvedba mature v dveh zaporednih rokih, imenovanje in sestava šolske izpitne komisije, razporeditev kandidatov in nadzornih učiteljev v izpitnem prostoru pri pisnih izpitih, terminov ustnih izpitov in sestava šolskih izpitnih komisiji ter obveščanja kandidatov, priprave izpitnega prostora, priprave kandidatov na pisni izpit, nalog nadzornega učitelja, poteka ustnega izpita in izvedbe izpita iz četrtega predmeta poklicne mature in
• Sklep o prilagoditvah izvedbe zaključnega izpita v zimskem izpitnem roku v šolskem letu 2020/21, s katerim se določajo prilagoditve glede imenovanja in sestave šolske izpitne komisije, izvedbe pisnega in ustnega dela zaključnega izpita iz slovenščine (italijanščine oziroma madžarščine) ter prilagoditev izpitnega kataloga glede izdelka oziroma storitve in zagovora.

Več v okrožnici MIZŠ.

Januarja 2021 je ministrica sprejela Sklep o izvajanju intenzivnega tečaja slovenščine v šolskem letu 2020/21 za dijake, katerih materni jezik ni slovenski ali niso končali osnovnošolskega izobraževanja v Republiki Sloveniji, s katerim se omogoča izvedbo intenzivnega tečaja slovenščine do konca pouka v šolskem letu 2020/21 in ne nujno v prvem ocenjevalnem obdobju šolskega leta oziroma do konca januarja tekočega šolskega leta, kot je to sicer določeno. Sklep tudi določa, da se preizkus znanja slovenščine po opravljenem tečaju v času izvajanja pouka in vzgojno-izobraževalnega dela na daljavo ne opravlja.

2020

Prenova poklicnega in strokovnega izobraževanja

S šolskim letom 2020/21 so se začeli uporabljati prenovljeni srednješolski programi, ki vključujejo novo sestavino programov t.i. druge oblike vzgojno-izobraževalnega dela, ki zajema, poleg izbirnih vsebin v gimnazijskih programih in interesnih delavnosti v poklicnih ter tehničnih in strokovnih programih, tudi obvezni vsebinski sklop aktivno državljanstvo.

Februarja 2020 sta Strokovni svet RS za splošno izobraževanje in Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje sprejela prenovljene srednješolske programe, ki vključujejo novo sestavino programov t.i. druge oblike vzgojno-izobraževalnega dela, ki zajema, poleg izbirnih vsebin v gimnazijskih in interesnih delavnosti v poklicnih ter tehničnih in strokovnih programih, tudi obvezni vsebinski sklop aktivno državljanstvo. Strokovni svet za splošno izobraževanje je februarja za ta sklop določil tudi učni načrt in kataloga znanj. Prenovljeni programi se bodo začeli izvajati s šolskim letom 2020/21.

Prenova izobraževanja odraslih

Julija 2020 je potekalo posvetovalno srečanje deležnikov in socialnih partnerjev za pripravo novega Nacionalnega programa za izobraževanje odraslih za obdobje 2021-2030, katerega vizija je, da se vsakemu odraslemu prebivalcu Slovenije omogoči enake možnosti za kakovostno izobraževanje v vseh življenjskih obdobjih.

Dejavnosti za pripravo programa so se začele že spomladi 2019, ko je minister, pristojen za izobraževanje, pozval ministrstva, socialne partnerje, lokalne skupnosti in druge deležnike k sodelovanju in s tem začel proces priprave novega nacionalnega programa izobraževanja odraslih za obdobje 2021–2030. Slovenija tako sledi priporočilom iz 2. faze Strategije spretnosti (OECD, 2018). Do poletja so različni odgovorni akterji na različnih ravneh na strokovnih in drugih srečanjih že začeli z razpravo (Strokovni posvet o novi zasnovi osnovne šole za odrasle, Andragoški kolokvij, 320. seja Ekonomsko-socialnega sveta).

Maja 2020 je ministrica za izobraževanje na podlagi sklepa Strokovnega sveta RS za izobraževanje odraslih, znanost in šport sprejela izobraževalni program za odrasle Slovenščina kot drugi in tuji jezik.

Druge razvojne usmeritve

Konec decembra 2020 je Državni zbor RS sprejel Zakon o obravnavi otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami ter motnjami v vzgoji in izobraževanju. Le-ta na novo sistemsko ureja delovaje vzgojnih zavodov, ki bodo odslej delovali kot strokovni centri na štirih geografskih območjih in bodo sami ali v sodelovanju z drugimi strokovnimi centri nudili celostno pomoč otrokom in mladostnikom s čustvenimi in vedenjskimi težavami. Zakon ponuja več možnosti za fleksibilne oblike pomoči, zagotavlja potrebno sodelovanje posameznih resorjev in ne nazadnje vpeljuje mehanizme za boljšo zaščito pravic in varnost otrok oziroma mladostnikov in strokovnih delavcev. Glavni cilj zakona je vzpostaviti enotno sistemsko rešitev celostne obravnave otrok s čustvenimi in vedenjskimi motnjami v vzgojnih zavodih, ki so vpeti v delo različnih resorjev, in omogočiti oblikovanje strokovnih centrov, ki bodo lahko ponujali tudi preventivne dejavnosti otrokom v vrtcih in šolah; to bo prispevalo k čimprejšnji pomoči in s tem morebiti kasnejšim namestitvam.

Decembra 2020 je ministrica sprejela Pravilnik o standardih in normativih za financiranje in izvajanje javne službe v izobraževanju odraslih, ki je osnova za pripravo sklepov o financiranju javne službe v letu 2021. Ta vključuje svetovalno dejavnost na področju izobraževanja odraslih in program osnovne šole za odrasle.

Avgusta 2020 so bile sprejete spremembe in dopolnitve Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, ki uresničujejo sporazuma, ki je bil podpisan med Vlado RS in SVIZ decembra 2018. Z omenjenim sporazumom se je Vlada RS zavezala, da bo v sodelovanju s predstavniki SVIZ prenovila karierni razvoj strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanju. Pravilnik omogoča lažje napredovanje strokovnih delavcev v najvišji naziv.

Julija 2020 je ministrstvo, pristojno za izobraževanje, Vlado RS posredovalo predlog novega Zakona o obravnavi otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami v vzgoji in izobraževanju.

Maja 2020 je Strokovni svet za izobraževanje odraslih je junija 2020 na osnovi ZIO-1 sprejel Smernice za izvajanje svetovalne dejavnosti v izobraževanju odraslih, ki se izvaja kot javna služba in Izhodišča za pripravo javnoveljavnih izobraževalnih programov za odrasle.

Ukrepi, povezani s COVID-19

Decembra 2020 je Državna komisija za poklicno maturo ugotovila, da imajo kandidati na maturi 2021, zaradi izrednih razmer kot posledice epidemije Covid-19, slabše pogoje za pripravo na maturo zaradi zaprtja šol v šolskih letih 2019/20 in 2020/21, neizvedenega pouka in izvedbe pouka na daljavo in je zato decembra 2020 in zato sprejela prilagoditve:

pri pisnih izpitih:

1. splošni bonus: uporabi se za vse pisne izpite poklicne mature v obsegu 10 %, kandidati ga prejmejo pri neuspešno opravljenih delih izpitov,
2. izbirnost: dodatno bo zagotovljena izbirnost pri italijanščini ter pri italijanščini kot tujem in drugem jeziku. Ravno tako bo izbirnost zagotovljena na vseh izpitnih rokih poklicne mature 2021 pri angleščini;

pri ustnih izpitih:

1. zmanjšanje vsebin ocenjevanja znanja za 15 %,
2. zmanjšanje števila izpitnih lističev za 15 %,
3. izvedba podobna kot na maturi 2020

praktični deli izpitov in zagovor se izvaja v skladu s pripravljenimi in izvedenimi prilagoditvami za izvedbo poklicne mature 2020.

Decembra 2020 je ministrica, pristojna za izobraževanje, sprejela

• Sklep o nujnih kadrovskih ukrepih za nemoteno delovanje vzgojno-izobraževalnih zavodov, s katerim se zaradi nemotenega izvajanja vzgoje in izobraževanja na daljavo v srednji šoli lahko dodatno zmanjša tedensko število ur pouka učitelju, ki opravlja naloge organizatorja informacijskih dejavnosti in ima ustrezna znana in kompetence.
• Sklep o organizaciji vzgojno-izobraževalnega dela in ocenjevanju znanja dijakov v srednjih šolah v šolskem letu 2020/21, ki namesto dveh ocenjevalnih obdobij v šolskem letu določa za šolsko leto 2020/21 le eno ocenjevalno obdobje, ki je raztegnjeno skozi celotno šolsko leto. Sklep tudi drugače ureja ocenjevanje znanja. Srednje šole morajo uskladiti šolska pravila ocenjevanja znanja (načine in roke izpolnjevanja obveznosti, določene z učnim načrtom oziroma katalogom znanja ter načrtom ocenjevanja znanja, potrebno število ocen pri posameznem predmetu oziroma strokovnem modulu v posameznem ocenjevalnem obdobju), učitelji oziroma strokovni aktivi pa morajo načrte ocenjevanja znanja uskladiti in dijake seznanili z roki za ocenjevanje.

Novembra 2020 je Državni zbor sprejel Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19, na podlagi katerega so lokalne skupnosti za socialno ogrožene učence in dijake organizirale brezplačen topli obrok za dneve, ko poteka izobraževanje na daljavo. Na isti podlagi je ministrstvo, pristojno za izobraževanje, do konca decembra 2020 vzgojno-izobraževalnim zavodom do vključno srednješolske ravni zagotovilo še dodatnih več kot 8.600 računalnikov, za kar je namenila več kot 5,7 milijona evrov. Zakon tudi določa, da se iz državnega proračuna zagotavlja tudi financiranje zaščitne opreme za dijake in študente s področja zdravstva in socialne varnosti, ki jo ti potrebujejo pri opravljanju izobraževalnih obveznosti.

Oktobra 2020 je Vlada sprejela Odlok o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih (UL RS). Konec oktobra 2020 so se zaradi razmahnitve drugega vala epidemije šole zaprle - 19. oktobra 2020 so se začeli izobraževati na daljavo vsi dijaki. Naslednji teden so bile skladno s šolskim koledarjem jesenske počitnice in so vsi dijaki ostali doma. Po počitnicah so šole nadaljevale z izvajanjem izobraževanja na daljavo za vse dijake.

Oktobra 2020 sprejeti Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalezljivih boleznih določa, da morajo kandidati, ki se vpisujejo v programe srednjih in visokošolskih zavodov ter fakultet, ki izobražujejo s področja zdravstva, vzgoje in izobraževanja in socialnega varstva, imeti ob vpisu opravljeno cepljenje, ki ga skladno z zakonom določi minister, pristojen za zdravje, sicer se vpis kandidata zavrne, razen v primeru, ko je z odločbo o opustitvi cepljenja ugotovljeno, da za opustitev cepljenja obstajajo utemeljeni medicinski razlogi.

V šolskem letu 2020/21 se je vzgojno-izobraževalno delo v predšolski vzgoji, osnovno- in srednješolskem izobraževanju začelo 1. septembra, torej v predpisanem časovnem okviru in poteka po modelu B. Ministrstvo je z ZRSŠ in NIJZ-jem izdalo publikacijo Vzgoja in izobraževanje v Republiki Sloveniji v razmerah, povezanih s covid-19, v kateri so predstavljeni štirje možni modeli poteka pouka in priporočila šolam, kako načrtovati in izvesti vzgojno-izobraževalno dejavnost, ki jih pri izvajanju vzgojno-izobraževalnega dela smiselno uporabijo tudi vrtci.

Modeli izobraževanja, po katerih bodo šole in vrtci izvajale pouk oziroma vzgojno delo glede na epidemiološka sliko v državi:

• model A: vsi se izobražujejo v šoli
• model B: vsi se izobražujejo v šoli, a ob upoštevanju priporočil za preprečevanje okužb
• model C: del se jih izobražuje v šoli, del pa na daljavo,
• model D: vsi se izobražujejo na daljavo.

Konec avgusta so javni zavodi (npr. ZRSŠ, CPI) izvedli različna usposabljanja za podporo vzgojiteljem v vrtcih, učiteljem, ravnateljem in drugim strokovnim delavcem pri prizadevanjih za učinkovit pouk na daljavo (ZRSŠ, CPI), prav tako je CPI pripravil tudi Smernice za kombinirano izvajanje poklicnega in strokovnega izobraževanja (.pdf).

Julija 2020 je Arnes začel izvajati program "Dodatna podporna IKT za izvajanje vzgojno-izobraževalnega procesa", katerega namen je zagotovitev IKT infrastrukture kot osnove za izobraževanje na daljavo. Cilj naložbe je povečanje zmogljivosti infrastrukture in izboljšanje storitev, zlasti spletnih učilnic, videokonferenčnih storitev ter nakup okoli 4.000 prenosnikov, ki jih bodo šole lahko uporabljale pri vsakdanjem delu, po potrebi pa jih lahko posodijo učencem oziroma dijakom, ki doma nimajo ustrezne opreme za učenje na daljavo. Program je sofinanciran iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj, njegova vrednost 4 milijone evrov.

Julija 2020 so bili objavljeni rezultati raziskave »Izobraževanje na daljavo v času epidemije Covid-19 v Sloveniji«, ki jo je izvedel Zavod RS za šolstvo maja in junija 2020 – v osmem tednu izobraževanja na daljavo, s katero so analizirali različne prakse izobraževanja na daljavo v času epidemije v Sloveniji. Raziskovanje je zajemalo doživljanje poučevanja/učenja na daljavo, organizacijo in potek pouka, uporabo digitalne tehnologije, realizacijo učnih ciljev, didaktične strategije in metode poučevanja na daljavo, vrednotenje znanja, samooceno usposobljenosti za izvajanje izobraževanja na daljavo, prednosti in izzive ter sodelovanje z različnimi deležniki.

Z izboljšanjem epidemiološkega stanja so z 18. majem srednje šole začele izvajati vzgojno-izobraževalno dejavnost za dijake zaključnih letnikov. 3. junija so bili vrtci in osnovne šole ponovno odprti za vse, večina srednješolcev z nekaj izjemami so šolanje nadaljevali na daljavo, srednje šole so za vse odprle vrata 24. junija, ko so dijaki v šole prišli po zaključna spričevala.

Dijaki zaključnih letnikov srednješolskega izobraževanja so končali izobraževanje na način, določen s predpisi, tj. z zaključnimi izpiti, poklicno oziroma splošno maturo.

Aprila in maja 2020 je MIZŠ skupaj z Ministrstvom za zdravje, Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, Zavodom RS za šolstvo, Centrom RS za poklicno izobraževanje, Andragoškim centrom RS, predstavniki ravnateljskih združenj, predstavniki Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije in ostalimi deležniki usmerilo prizadevanja v izvajanje kakovostne vzgoje in izobraževanja, skrbi za ranljive skupine in v zagotavljanje pogojev za varno ponovno odprtje vrtcev in šol. Za ta namen so bili ukrepi vključeni v zakone o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije in omilitev ter odpravo njenih posledic, vzgojno-izobraževalni zavodi pa so prejeli okrožnice, navodila in priporočila za izvajanje vzgojno-izobraževalnega procesa, preverjanje in ocenjevanje ter zaključevanje šolskega leta.

Navodila in priporočila za vrtce, osnovne šole, osnovne šole s prilagojenim programom, zavode za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, srednje in višje šole, dijaške domove, glasbene šole so objavljena na spletni strani ZRSŠ. Informacije in strokovna priporočila za delo organizacij za izobraževanje odraslih na spletni strani ACS.

Sklepa, objavljena na spletnih straneh MIZŠ

• o ukrepih za nemoteno opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela v osnovnih šolah v šolskem letu 2019/20 (.pdf)
• o določitvi rokov za uveljavljanje pravic in izvrševanje obveznosti na področju srednješolskega izobraževanja za šolsko leto 2019/20 (.pdf)

Julija 2020 je bil sprejet Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19, ki je med drugim dodatno uredil določbe Zakona o štipendiranju v zvezi vračanjem delodajalcev zneska sofinanciranja kadrovskih štipendij in obveznostjo štipendista glede zaposlitve.

Maja 2020 je bil sprejet Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19, ki je omogočal v času epidemije oprostitev plačila staršev za vrtec, ko otrok ni obiskoval vrtca, podaljšanje prijavno-vpisnih rokov v visokošolske zavode in upošteva izjemne okoliščine tudi v postopku pridobivanja in ohranjanja pravice do štipendije.

Aprila 2020 je Državni zbor RS sprejel ter spremenil in dopolnil Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, ki je vzpostavil pravno podlago za izvajanje pouka na daljavo in možnost, da minister za izobraževanje s sklepom lahko prilagodi šolski koledar (študijski za višješolsko izobraževanje), preverjanje in ocenjevanje znanja ter napredovanje, zaključevanje izobraževanja, roke za uveljavljanje pravic ter izvrševanje dolžnosti vseh subjektov na področju osnovnošolskega, srednješolskega in višješolskega izobraževanja. Zakon je tudi omogočil priznavanje praktičnega usposabljanja z delom, obveznih izbirnih vsebin oziroma interesnih dejavnosti v srednješolskem izobraževanju. Zakon je uredil tudi financiranje za izvajalce javnih služb.

Od 16. marca 2020 dalje so na podlagi Odloka o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih zaprti vsi vrtci, šole, večina zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, organizacije za izobraževanje odraslih, univerze in samostojni visokošolski zavodi, domovi za učence, dijaški in študentski domovi in glasbene šole. Dejavnost prenehajo opravljati tudi vsi varuhi predšolskih otrok na domu.

Ministrstvo za izobraževanje in Zavod RS za šolstvo (ZRSŠ) sta osnovnim in srednjim šolam posredovala priporočila za izvajanje izobraževanja na daljavo. Na ravni države je bila vzpostavljena koordinacijska skupina, ki usmerja in koordinira aktivnosti državnih institucij za podporo šolam pri tem. Enotna vstopna točka za podporo ravnateljem in učiteljem je na slovenskem izobraževalnem omrežju SIO. Zaradi epidemije koronavirusa SARS-CoV-2 so bili že podaljšani nekateri roki za vpis v višje šole in visokošolske programe, podaljšani roki za prijavo na razpise, odpoved strokovnih izpitov za strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju itd.

Večina šol je že prvi dan vpeljala izobraževanje na daljavo, pri tem jim strokovno in tehnično pomoč nudita ZRSŠ in ARNES. Ministrstvo, ZRSŠ in RTV Slovenija sodelujejo pri oblikovanju posebnega programa za učence do 5. razreda osnovne šole, kjer se prepletajo izobraževalne, informativne in razvedrilne vsebine, povezane z učnim načrtom.

Marca 2020 je Zavod RS za šolstvo (ZRSŠ) v sklopu enomesečne javne strokovne razprave objavil predlog posodobitve Koncepta prepoznavanja nadarjenih otrok, učencev in dijakov ter vzgojno-izobraževalnega dela z njimi. Dokument je pripravila ekspertna skupina za vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi na ZRSŠ, svoje kritične ocene in predloge so prispevali tudi člani fokusnih skupin. Predlog novega koncepta predstavlja posodobitev koncepta odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci (1999) in dijaki (2007) in je pripravljen na podlagi strokovnih izhodišč. Koncept po novem vključuje poleg prepoznavanja potencialov nadarjenih učencev in dijakov tudi otroke v vrtcu ter opredeljuje vlogo mentorjev, pedagoških koordinatorjev, šolske svetovalne službe in učiteljev; poudarja individualizacijo, diferenciacijo in personalizacijo v okviru rednega pouka ter pomen nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja.

Februarja 2020 je minister za izobraževanje na podlagi leta 2018 sprejetega Zakona o izobraževanju odraslih sprejel Pravilnik o vpisnem postopku v program osnovne šole za odrasle, ki poleg manjših sprememb v postopku vpisa na novo opredeljuje pripravo in spremljanje osebnega izobraževalnega načrta, ki omogoča spremljanje in evalvacijo napredovanja udeležencev. Pravilnik se bo začel uporabljati septembra 2020.

Februarja 2020 je začel veljati novi Pravilnik o upravljanju učbeniških skladov. Učbeniški skladi so od leta 2017 ločeni del šolskih knjižnic in jih upravljajo šolski knjižničarji. Novi pravilnik širi nabor učnih gradiv, ki so v učbeniškem skladu, in povečuje avtonomijo šole pri zagotavljanju gradiv za učenje. Večjo pozornost tudi nameni izbiri učnih gradiv, ki jih kupijo starši. Srednje šole, ki so avtonomne pri odločitvi o vzpostavitvi učbeniškega sklada, dijakom zaračunavajo izposojevalnino, osnovnim šolam pa sredstva za obvezne učbeniške sklade zagotavlja država. Po novem so v metodologijo za določanje višine letnih sredstev vključeni tudi delovni zvezki za učence prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja (1.−3. razred), vendar lahko šola samostojno razporeja sredstva po razredih. Vključitev šolskih knjižnic v informacijski sistem COBISS na podlagi novele Zakona o knjižničarstvu (2015) in z njo povezane reforme šolskega knjižničarstva, bo omogočala informacijsko podporo za spremljanje izvajanja pravilnika z zagotavljanjem potrebnih podatkov.

Vlada RS je januarja 2020 sprejela novo politiko štipendiranja za naslednje petletno obdobje (2020–2024). Tako kot doslej bo država v letih 2020–2025 za štipendije za deficitarne poklice zagotavljala sredstva za približno 1000 novih štipendij letno, kar pomeni približno 1,23 mio EUR letno. Pričakuje se, da se bo s štipendiranjem deficitarnih poklicev razširila ponudba kadrov z deficitarnimi poklici in se povečal vpis na šole z izobraževalnimi programi za deficitarne poklice. Nabor le-teh se bistveno ne spreminja in večina ostaja na ravni srednješolskega poklicnega in strokovnega izobraževanja.