2022

Posodobitev osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja

Februarja 2022 je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje sprejel izhodišča za prenovo učnih načrtov v osnovni šoli in gimnaziji. V podporo pripravi izhodišč je ministrstvo v letu 2020 pripravilo dokument Pogled na izzive slovenske vzgoje in izobraževanja, ki identificira ključne izzive vzgojno-izobraževalnega sistema na osnovi analize, ki so jo v sklopu notranje diagnostike pripravili na ministrstvu ob upoštevanju nekaterih predlogov iz javnih zavodov in šolskega inšpektorata. V podporo procesu je ministrstvo v letu 2021 izpeljalo ciklus sedmih strokovnih posvetovanj o izzivih vzgoje in izobraževanja v prihodnosti, ki so temeljila na omenjenem dokumentu.

Druge razvojne usmeritve

Marca 2022 je ministrica, pristojna za izobraževanje, sprejela Pravilnik o dodeljevanju štipendij za področje vzgoje in izobraževanja. Pravilnik ureja postopek, pogoje in merila za dodeljevanje štipendij študentom študijskih programov za pridobitev izobrazbe, ki je z zakonom in drugimi predpisi določena kot ustrezna za opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela strokovnega delavca na področju vzgoje in izobraževanja. Cilji dodeljevanja štipendij po pravilniku so odziv na dolgoročne prednostne in zaposlitvene potrebe javnih vzgojno-izobraževalnih zavodov, ki izvajajo javno službo, spodbujanje k odločanju za pedagoške poklice, ter krepitev ugleda pedagoških poklicev.

Januarja 2022 je ministrica sprejela nov Pravilnik o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami. Med drugim nov pravilnik ne ureja več  postopkov usmerjanja za predšolske otroke, kar predstavlja uskladitev z novim sistemskim zakonom, tj. Zakonom o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami, ki od leta 2019 ureja področje vzgoje predšolskih otrok s posebnimi potrebami. Nov pravilnik med drugim tudi izpušča možnost, da se posamezni elementi vzgojnega programa (ki je namenjen otrokom, ki so vključeni v zavode za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, ustanovljene za delo z otroki s čustvenimi in vedenjskimi motnjami) izvajajo kot dodatna strokovna pomoč za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj v drugih vzgojno-izobraževalnih zavodih ter določa, da se otroci s posebnimi potrebami v zavode za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami usmerjajo le, če imajo v strokovnem mnenju opredeljeno motnjo, za katerega je posamezen zavod ustanovljen.

Ukrepi, povezani s COVID-19

Marca 2022 je Vlada RS sprejela Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19, s katerim je določeno, da za učence, dijake, študente in zaposlene uporaba zaščitnih mask za ves čas izvajanja vzgojno-izobraževalnega programa ni več obvezna. Zaščitne maske pa so še vedno obvezne pri praktičnem pouku in praktičnem usposabljanju z delom pri kliničnih vajah.

Februarja 2022 je Vlada RS sprejela nov Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19, s katerim se na področju vzgoje in izobraževanja opušča ugotavljanje izpolnjevanja pogoja preboleli, cepljeni in testirani (PCT) ter ukinja se samotestiranje v šolah, tako za zaposlene kot tudi za učence in dijake.

Januarja 2022 je ministrica sprejela Sklep o sestavi izpitnih komisij v zimskem izpitnem roku v šolskem letu 2021/22. Sklep določa prilagoditev sestave izpitne komisije za ustne izpite v srednjih šolah v šolskem letu 2021/22. V šolski izpitni komisiji za ustni izpit poleg predsednika in izpraševalca ni več obvezna prisotnost dodatnega člana. Poleg tega pa lahko izpraševalec izjemoma, zaradi odrejene karantene ali samoizolacije, sodeluje v šolski izpitni komisiji na daljavo. 

Januarja 2022 je ministrica  sprejela Sklep o ukrepih za nemoteno opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela v osnovnih šolah v šolskem letu 2021/22. S sklepom se v osnovnih šolah, osnovnih šolah s prilagojenim programom in zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami določa ocenjevanje znanja do konca šolskega leta 2021/22. Med drugim se zmanjša število ocen pri posameznih predmetih, večina ocen pa ne sme biti pridobljena na podlagi pisnih izdelkov. Izhodišče je, da se znanje učenca pri vseh predmetih ocenjuje skozi vse šolsko leto in ne samo v obdobju, ko se predmet izvaja. Učenci, ki zaradi odsotnosti v prvem ocenjevalnem obdobju pri posameznem predmetu niso pridobili nobene ocene, te lahko pridobijo do zaključka pouka v šolskem letu 2021/22.

2021

Posodobitev osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja

Vlada RS je aprila 2021 sprejela Načrt za okrevanje in odpornost (NOO) in ga je Svet EU potrdil konec julija 2021. NOO vključuje večletni proces prenove vzgojnih in izobraževalnih programov, ki ga je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pričelo v februarju 2021. S sklepom ministrice je Zavodu Republike Slovenije za šolstvo (ZRSŠ) naročilo pripravo izhodišč za posodobitev izobraževalnih programov s prenovo učnih načrtov na ravni osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja, izhodišč za prenovo katalogov znanj splošnoizobraževalnih predmetov srednjega strokovnega, srednjega poklicnega in nižjega poklicnega izobraževanja ter izhodišč za prenovo kurikula za vrtce.

Pri pripravi izhodišč mora ZRSŠ izhajati iz aktualne Analize učnih načrtov v osnovni šoli in gimnaziji, upoštevati izsledke izvedenih poskusov s področja osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja, spoznanja razvojnih projektov in dejavnosti ter vzporedno nastajajočih konceptov. Proces priprave izhodišč mora slediti tudi strateškim ciljem in usmeritvam nastajajočega nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost, v katerem za področji osnovnošolskega in srednje šolskega izobraževanja prevladuje krepitev digitalnih kompetenc in kompetenc za trajnostni razvoj, ter drugim pomembnim strateškim razvojnim dokumentom Republike Slovenije.

Druge razvojne usmeritve

Decembra 2021 je ministrstvo, pristojno za izobraževanje, v javno razpravo posredovalo predlog Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o dodatni strokovni in fizični pomoči za otroke s posebnimi potrebami. S predlogom se vzpostavlja pravica do tolmača slovenskega znakovnega jezika za gluhe in gluhoslepe, ki imajo pravico zapisano v odločbi o usmeritvi.

Decembra 2021 je Državni zbor sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI-N), ki se med drugim nanaša na cilje vzgoje in izobraževanja, obdelavo osebnih podatkov za namen vzpostavitve in delovanja zaščitenega državnega informacijskega sistema za upravljanje in vodenje šol ter šolske dokumentacije šolajočih, ter sestavo svetov vrtcev in šol.

Zakon po novem med cilji navaja vzgojo in izobraževanje s poudarkom na slovenski kulturi in evropskih vrednotah ter negovanje radovednosti, raziskovalnega duha, domišljije in intuicije ter razvijanje neodvisnega mišljenja. Vzpostavlja tudi enoten državni informacijski sistem z najvišjim standardom varovanja podatkov in med drugim zajema: vpis v vrtec, osnovno in srednjo šolo, centralno matično knjigo, redovalnico, dnevnik, letni delovni načrt šole, državni šolski koledar, pogodbo o šolski prehrani, sklepe, obvestila, spričevala.

V svetu vrtca in šole bodo po novem trije predstavniki ustanovitelja, trije predstavniki zaposlenih (prej pet) in trije predstavniki staršev, v srednji šoli pa po novem še dva predstavnika staršev (prej trije) in en predstavnik dijakov (prej dva).

Novembra 2021 je ministrica sprejela:

• Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva;
• Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih v srednjih šolah z italijanskim učnim jezikom;
• Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih v dvojezični srednji šoli;
• Pravilnik o spremembi Pravilnika o metodologiji financiranja izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva.

Navedene spremembe pravilnikov so med drugim posledica sprememb v srednješolskih izobraževalnih programih Aktivno državljanstvo in Interdisciplinarni tematski sklop. Učitelju, ki izvaja Aktivno državljanstvo, se lahko učna obveznost sorazmerno zmanjša. Šole, ki izvajajo interdisciplinarni tematski sklop, pa lahko oblikujejo dodatne skupine interdisciplinarnega sklopa.  Po vzoru normativa, ki velja za osnovne šole, se za srednje šole uvaja novo delovno mesto kuharja oziroma dietnega kuharja, saj naraščajo potrebe po pripravi obrokov na podlagi medicinsko indiciranih diet zaradi alergij, preobčutljivostnih reakcij na prehrano, motenj presnove in drugih kroničnih bolezni. Spremembe pravilnikov pa med drugim prinašajo tudi določene spremembe izobrazbenih pogojev pri zaposlitvi kuharja in tehničnega osebja.

Oktobra 2021 je ministrica, pristojna za izobraževanje sprejela Akcijski načrt za pripravo predloga umestitve slovenskega znakovnega jezika v sistem predšolske vzgoje ter osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja za obdobje 2021–2024, ki ga je pripravila delovna skupina, v kateri so predstavniki strokovne javnosti (zavodi, ki izvajajo izobraževalne programe prilagojene gluhim in naglušnim, visokošolski zavod), interesnih združenj, ZRSŠ in ministrstva, pristojnega za izobraževanje. Z opredeljenimi aktivnostmi želimo celovito nasloviti posamezne vidike vzgoje in izobraževanja gluhih in naglušnih – tako vsebino vzgojno-izobraževalnih programov kot tudi mehanizme, ki so nujni in podpirajo njihovo izvajanje. Akcijski načrt obsega štiri sklope nalog:

1. Analiza stanja in mehanizmi sprotne spremljave;
2. Naloge, povezane z  vzgojno-izobraževalnimi programi za gluhe in naglušne;
3. Promocija učenja in poučevanja SZJ;
4. Načrtovanje, usmerjanje in spremljanje aktivnosti.

Za vsak sklop opredeljuje načrt cilje ter pričakovane učinke, pa tudi vrsto predvidenih aktivnosti z navedbo kazalnikov, nosilcev, roka oziroma časovnega okvira in finančnih sredstev. Nosilci so aktivnosti v letu 2021 in 2022 že začeli izvajati. V teku je  evalvacijska študija trenutnega modela vzgoje in izobraževanja gluhih, nadgrajeno je zajemanje podatkov o gluhih in naglušnih učencih in dijakih, izvedeni so že utečeni in novo razviti programi usposabljanja za strokovne delavce. Več v poročilu o delu delovne skupine.

Oktobra 2021 je Državni zbor sprejel Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI-M), ki se nanaša na delovanje in status šolskih skladov. Sredstva iz šolskega sklada se lahko po novem namenijo tudi za udeležbo otrok, učencev in dijakov iz socialno manj vzpodbudnih okolij na dejavnostih, ki so povezane z izvajanjem javno veljavnega programa, vendar se ne financirajo v celoti iz javnih sredstev, če se na ta način zagotavljajo enake možnosti. Upravičenec do največ 0,3 % donacije posameznega rezidenta iz namenitve dela dohodnine za posamezno leto je lahko tudi šolski sklad oziroma sklad vrtca, ki sredstva iz sklada namenja tudi otrokom, učencem in dijakom iz socialno manj vzpodbudnih okolij.

Septembra 2021 je ministrstvo, pristojno za izobraževanje, objavilo Javni razpis za sofinanciranje selekcijskih in interesnih šolskih tekmovanj v šolskih letih 2021/22, 2022/23 in 2023/24, zaradi preostanka sredstev je dodatni javni razpis objavilo še januarja 2022. V obeh razpisih je bilo izbranih 20 interesnih tekmovanj in 19 selekcijskih tekmovanj (11 za osnovne šole in 8 za srednje šole).

Ministrstvo za infrastrukturo je s 1. septembrom 2021 s spremembo Zakona o prevozih v cestnem prometu posodobilo sistem subvencioniranih vozovnic za dijake, študente in udeležence izobraževanja odraslih in uvedlo enotno subvencionirano vozovnico integriranega javnega potniškega prometa (IJPP). Vozovnica bo po enotni ceni 25 eurov za mesečno oz. 200 eurov za letno vozovnico omogočila neomejeno potovanje po vseh relacijah medkrajevnega javnega prevoza potnikov v Sloveniji, ne le med krajem bivanja in krajem izobraževanja. Vozovnica torej ne bo več relacijska ampak bo veljala za linije na območju celotne države.

Julija 2021 je Državni zbor RS sprejel spremembe Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki predvideva, da država zagotovi 100 odstotkov sredstev za obvezni program in 85 odstotkov sredstev za izvajanje razširjenega programa, torej dopolnilnega pouka, podaljšanega bivanja, jutranjega varstva, interesnih dejavnosti v zasebnih osnovnih šolah. Zasebnim šolam tudi postavlja kriterije za njihovo upravičenost do javnega financiranja. Tako morajo biti vpisane v razvid izvajalcev, vpisni pogoji morajo biti določeni tako, da zagotavljajo vpis učencev in dijakov ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Šole pa morajo imeti zaposlenih vsaj 80 odstotkov učiteljev, potrebnih za izvedbo programa.

Julija 2021 je ministrica sprejela:

• Pravilnik o spremembah Pravilnika o načinu izvajanja mature za kandidate s posebnimi potrebami. Državna komisija za splošno maturo, Državna predmetna komisija za matematiko za splošno maturo in predstavniki Društva Bravo so dosegli soglasje o uporabi enostavnega računala pri izvedbi pisnega izpita iz matematike – Izpitna pola 1 na splošni maturi, pri kateri sicer uporaba tega pripomočka ostalim kandidatom, v skladu s Predmetnim izpitnim katalogom za matematiko za splošno maturo 2021, ni dovoljena.
• Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o organizaciji in povračilu prevoznih stroškov za prevoze otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, saj ravnatelji srednjih šol težko najdejo prevoznika, ki ima prilagojeno vozilo za prevoz težje ali težko gibalno oviranega dijaka. Gibalna oviranost pri nekaterih dijakih je takšna, da se je dijak kljub oviri tako pri domačih kot organiziranih prevozih zmožen sam presesti iz invalidskega vozička na sedež v avto in obratno. Če dijaka na ta način lahko vozijo starši tudi sicer, ni potrebno, da bi za v šolo bilo kako drugače.

Julija 2021 je ministrstvo, pristojno za izobraževanje, v javno obravnavo posredovalo naslednje predloge novel pravilnikov z obrazložitvami:

• Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva (sl),
• Pravilnika o normativih in standardih v srednjih šolah z italijanskim učnim jezikom (sl),
• Pravilnika o normativih in standardih v dvojezični srednji šoli (sl) in
• Pravilnika o metodologiji financiranja izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva (sl).

Glavnina predlaganih sprememb navedenih pravilnikov je povezana s kadrovskimi okrepitvami na delovnih mestih svetovalnega delavca, knjižničarja, pomočnika ravnatelja, organizatorja praktičnega usposabljanja z delom ter na računovodskih, administrativnih in tehničnih delovnih mestih, Predlog vsebuje tudi novo delovno mesto kuharja oziroma dietnega kuharja v srednjih šolah.

Junija 2021 je Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) z Vlado RS podpisal Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS, s katerim se spreminja oziroma ureja:

• zamik dneva izplačila plače na najpozneje 10. dan v mesecu,
• višina regresa za prehrano in letni dopust za leto 2021,
• povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, višina dnevnic in terenskega dodatka, kilometrine za uporabo lastnega avtomobila v službene namene,
• nagrade dijakom in študentom za obvezno opravljanje prakse ter
• cenzus za pridobitev pravice do solidarnostne pomoči za člane reprezentativnega sindikata.

Po novem naj bi se višina regresa za prehrano usklajevala dvakrat letno, višina nadomestila za ločeno življenje, dnevnic za službena potovanja v državi, jubilejnih nagrad in solidarnostnih pomoči enkrat letno, kot delovna doba, ki se upošteva za pridobitev pravice do jubilejne nagrade, pa šteje tudi delovna doba pri koncesionarjih, ki opravljajo dejavnost v mreži javne službe.

Marca 2021 je ministrica sprejela spremembe in dopolnitve Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole, Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami in Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole v dvojezičnih osnovnih šolah in osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom, slednji pa je bil dodatno spremenjen še julija 2021. Navedene spremembe in dopolnitve pravilnikov, se bodo začele uporabljati s šolskim letom 2021/22.  

Spremenjeni pravilniki povečujejo obseg sistemiziranega delovnega mesta računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti, kar bo osnovnim šolam dodatno omogočalo zagotavljanje kakovosti in učinkovitega doseganja ciljev tudi v pogojih izobraževanja na daljavo.

Osnovne šole bodo po novem lahko sistemizirale in zaposlile romske pomočnike, ki že več kot 10 let v izobraževalnem sistemu predstavljajo pomemben povezovalni člen med romskimi otroki, njihovimi starši in strokovnimi delavci vzgojno-izobraževalnih ustanov. Osnovne šole in zavodi, ki izvajajo prilagojene in/ali posebni program vzgoje in izobraževanja za učence s posebnimi potrebano, bodo po novem lahko, tako kot redne osnovne šole, sistemizirale tudi delovno mesto strokovnega delavca za delo z učenci Romi.  

Pravilniki tudi zvišujejo zahtevano raven izobrazbe za računovodje. Po novem morajo imeti visokošolsko izobrazbo prve stopnje ali ustrezno. Pravilnik, ki ureja normative v dvojezičnih osnovnih šolah in osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom, pa znižuje normativ za sistemizacijo računovodja.

Pravilnika tudi nižata normativ za kuharja za pripravo malic v osnovni šoli, saj le-ta vključuje tudi pripravo medicinsko indiciranih diet, ki jih predpiše zdravnik. Po novem lahko šola kuharje zaposli na različnih delovnih mestih (Kuhar IV,  Dietni kuhar IV, Kuhar V in Dietni kuhar V) glede na doseženo stopnjo poklicne oziroma strokovne izobrazbe in pridobljene dodatne kompetence pri pripravi dietnih jedi.

Maja 2021 je ministrica sprejela novi Pravilnik o sofinanciranju šolskih tekmovanj, ki ga je pristojno ministrstvo februarja posredovalo v medresorsko usklajevanje in javno obravnavo. Pravilnik ureja pogoje, postopek izbora in način financiranja in upravičene stroške za sofinanciranje šolskih tekmovanj iz znanja ter šolskih tekmovanj za nadarjenosti, spretnosti in popularizacijo znanja za osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje. Pravilnik opredeljuje tudi način opredelitve števila zlatih in srebrnih priznanj ter postopek izbora in upravičene stroške mednarodnih tekmovanj, organiziranih v Republiki Sloveniji.

Marca 2021 je ministrica sprejela Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o dokumentaciji v osnovni šoli, ki je bil februarja posredovan v medresorsko usklajevanje in je povezan z uskladitvijo z Zakonom o obravnavi otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami v vzgoji in izobraževanju. Strokovno poročilo mobilnega tima in druga poročila ter opravljena diagnostika je shranjena v osebni mapi učenca in je zato je nujno, da se v primeru prešolanja učenca na drugo šolo omogoči prenos osebne mape in tako zagotavlja kontinuiteta pomoči in razumevanja težav otroka.

Marca 2021 je ministrica, pristojna za izobraževanje sprejela spremembe in dopolnitve Pravilnika o šolskem koledarju v srednjih šolah, ki se bo začel uporabljati s šolskim letom 2021/22 in spreminja nekatere roke (izpitov in zaključka pouka), odpravlja neusklajenosti s področnima zakonoma v zvezi z določanjem vsebin letnega delovnega načrta, ažurira nazive statističnih regij in spreminja datume začetka posameznih počitnic, t.j. pouka prostih dni (praznike) in odpravlja neuskaljenost s Pravilnikom o dokumentaciji v srednjih šolah.

Januarja 2021 je ministrica sprejela spremembe

• Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva,
• Pravilnika o normativih in standardih v srednjih šolah z italijanskim učnim jezikom,
• Pravilnika o normativih in standardih v dvojezični srednji šoli,

ki vključujejo določbe o možnosti dodatnega zmanjša tedenskega števila ur pouka glede na dosedanjo ureditev za učitelja, ki opravlja naloge organizatorja informacijskih dejavnosti in ima ustrezna znanja in kompetence.

Januarja 2021 je bil objavljen Pravilnik o postopku in pogojih za pridobitev nazivov strokovnih delavcev v prilagojenem programu za predšolske otroke in v posebnem programu vzgoje in izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami v socialno-varstvenih zavodih, ki ga je sprejela ministrica za izobraževanje in s katerim se ureja postopek in pogoje za pridobitev naziva strokovnih delavcev, ki izvajajo prilagojeni program za predšolske otroke ali posebni program vzgoje in izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami v socialno-varstvenih zavodih. Ti strokovni delavci so s pravilnikom dobili možnost imenovanja v naziv, kot velja za strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju.

Ukrepi, povezani s COVID-19

Decembra 2021 je Državni zbor sprejel Zakon o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic COVID-19. V skladu z zakonom je v primeru poslabšanja epidemiološke situacije odločitev za prehod na izobraževanje na daljavo za določen čas v pristojnosti ravnatelja, po posvetovanju z ministrstvom, pristojnim za izobraževanje in Nacionalnim inštitutom za varovanje zdravja.  Vzgojno-izobraževalnim zavodom je dana tudi možnost, da lahko zaradi nujnih delovnih potreb sklenejo pogodbo o zaposlitvi za določen čas brez objave prostega delovnega mesta, in sicer do 31. avgusta 2022.

Decembra 2021 je ministrica, pristojna za izobraževanje, sprejela Sklep o prilagoditvah splošne in poklicne mature v šolskem letu 2021/2022. S sklepom se določijo prilagoditev predmetnih izpitnih katalogov, izvedba mature v dveh zaporednih izpitnih rokih, vodenje evidence elektronskih naslovov kandidatov splošne mature, vpogled v izpitno dokumentacijo, ugovor, utemeljene razloge za naknadni rok za vpogled pri splošni maturi, vračilo izpitne dokumentacije, imenovanje in sestava šolske izpitne komisije, roki, priprava izpitnih listkov za ustni izpit, razporeditev in obveščanje kandidatov pri pisnih izpitih, termini ustnih izpitov in zagovorov, naloge nadzornih učiteljev, priprava izpitnega prostora, odmor v času pisnih izpitov, priprava kandidatov na pisni izpit in potek ustnega izpita.

Oktobra 2021 je ministrica, pristojna za izobraževanje, sprejela Sklep o nujnih kadrovskih ukrepih za nemoteno delovanje vzgojno-izobraževalnih zavodov (VIZ). V skladu s sklepom lahko v šolskem letu 2021/22 delovno obveznost učiteljev v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD) opravljajo tudi zaposleni v CŠOD, če izpolnjujejo pogoje za strokovnega delavca na področju vzgoje in izobraževanja. V VIZ lahko začasno in občasno pod vodstvom mentorja sodelujejo tudi študenti magistrskega programa druge stopnje za učitelja. Slednje se jim šteje za delovne izkušnje za pristop k strokovnemu izpitu. V decembru je bil sklep dodatno dopolnjen z možnostjo dodatnega zaposlovanje svetovalnih delavcev v osnovnih šolah, osnovnih šolah s prilagojenim programom ali zavodih za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami.

Oktobra 2021 je Vlada RS sprejela Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2. Sprememba odloka je med drugim določila, da se poveča pogostnost presejalnega testiranja za vse zaposlene na vsakih 48 ur. Dodatno je sprememba odloka uvedla samotestiranje za vse učence osnovne šole, dijake in študente, tudi za udeležbo v športnih programih, športno rekreativnih dejavnostih in za obšolske dejavnosti.

Septembra 2021 je ministrica, pristojna za izobraževanje, sprejela Sklep o nujnih kadrovskih ukrepih za nemoteno delovanje vzgojno-izobraževalnih zavodov. V skladu s sklepom lahko zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami v šolskem letu 2021/22, če so bile izkoriščene vse možnosti za sklenitev pogodbe o zaposlitvi, zagotovijo gluhim in naglušnim učencem ter dijakom, ki so usmerjeni v programe o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, strokovnega delavca za tolmačenje slovenskega znakovnega jezika.

6. septembra je pričel veljati vladni Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti,cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 po katerem samotestiranje izvajajo učenci 7., 8. in 9. razreda ter dijaki srednjih šol, udeleženci izobraževanja odraslih in študenti. Samotestiranje izvedejo tudi otroci in mladostniki, vključeni v zavode za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov, ustanovljenih za delo z otroki s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, ter učenci, ki so vključeni v tretjo do šesto stopnjo posebnega programa, razen če iz objektivnih razlogov to ni mogoče. Učenci, dijaki, udeleženci izobraževanja odraslih in študenti se samotestirajo enkrat tedensko na domu s hitrimi antigenskimi testi, ki jih brezplačno dobijo v lekarni, sredstva za teste se zagotovijo iz državnega proračuna.

Odlok zaposlenim na področju dejavnosti v vzgoji in izobraževanju ter visokem šolstvu nalaga izpolnjevanje pogoja PCT.  Za opravljanje dela kot PCT pogoj šteje tudi testiranje s hitrim antigenskim testom za samotestiranje, ki se izvaja enkrat tedensko v enakih presledkih. Delodajalci v vzgoji in izobraževanju zagotovijo sredstva za samotestiranje in določijo čas in kraj samotestiranja, ki je lahko izvedeno v domačem okolju ali na delovnem mestu. Proti zaposlenim, ki ne izpolnjujejo pogojev PCT delodajalci v skladu z odlokom ukrepajo  v skladu s predpisom, ki ureja varstvo in zdravje pri delu, predpisi, ki urejajo delovna razmerja in kolektivnimi pogodbami. Osebam in zaposlenim, ki pogoja PCT ne izpolnjujejo, se ne dovoli uporaba storitev ali udeležbe ali prisotnost pri izvajanju dejavnosti.

Po Sklepu o izvajanju vzgojno-izobraževalnega dela v javnih zavodih na področju vzgoje in izobraževanja v šolskem letu 2021/22se jev novem šolskem letu delo v osnovnih in srednjih šolah začelo izvajati po modelu B, ob upoštevanju modelov in priporočil v razmerah, povezanih z nalezljivo boleznijo Covid-19. Vzgojno-izobraževalni zavodi morajo pri izvajanju vzgojno-izobraževalnega dela upoštevajo trenutne epidemiološke razmere in izvajati ukrepe, skladne s priporočili Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

S Sklepom o izvajajnju vzgojno-izobraževalnega dela na daljavo se izobraževanje na daljavo v osnovnih in srednjih šolah izvaja v primeru: začasne omejitve ali prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja, epidemiološkim ukrepom prilagojene organizacije izobraževalnega dela (izmenski pouk ...), ugotovitve pristojnega inšpektorata, da zavod ne izpolnjuje predpisanih ukrepov za preprečevanje širjenja COVID-19 ali napotitve posameznih oddelkov v karanteno.

Marca in aprila 2021 je ministrica, pristojna za izobraževanje, sprejela Sklep o prilagoditvah splošne in poklicne mature v šolskem letu 2020/2021, s katerim se določajo prilagoditve predmetnih izpitnih katalogov, ocenjevanje, izvedba mature v dveh zaporednih izpitnih rokih, vodenje evidence elektronskih naslovov kandidatov splošne mature, vpogled v izpitno dokumentacijo, ugovor, vračilo izpitne dokumentacije, imenovanje in sestava šolske izpitne komisije, roki, priprava izpitnih listkov za ustni izpit, razporeditev in obveščanje kandidatov pri pisnih izpitih, termini ustnih izpitov in zagovorov, naloge nadzornih učiteljev, priprava izpitnega prostora, priprava kandidatov na pisni izpit, potek ustnega izpita in izvedba izpita iz četrtega predmeta poklicne mature.

1. aprila 2021 so skladno z odlokom vlade zaradi slabše epidemološke slike osnovne in srednje šole po vsej državi zaprle svoja vrata. 12. aprila 2021 so se ponovno ta odprla za učence vseh razredov osnovne šole in za dijake zaključnih letnikov srednješolskega izobraževanja (glede na trajanje programa – 4 ali 3 leta). Ostali dijaki so se vrnili v šole po hibridnem modelu, kjer se polovica razredov tedensko menja med učenjem v šoli in izobraževanjem na daljavo. 10. maja 2021 so se v šole vrnili vsi dijaki srednješolskega izobraževanja brez hibridnega poučevanja.

8. marca so skladno z Odlokom o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih (UL RS) srednje šole ponovno začele izvajati pouk tudi za preostale dijake, ki so se dotlej izobraževali na daljavo, in sicer po prilagojenem modelu C. Tako se od 8. marca stalno v šoli izobražujejo dijaki zaključnih letnikov in vsi dijaki programov nižjega poklicnega izobraževanja. Ostali dijaki se izmenično izobražujejo en teden v šoli in en teden na daljavo tako, da je pri pouku polovica teh dijakov oziroma oddelkov

15. februarja 2021 so vse osnovne šole v Sloveniji začele izvajati pouk za učence vseh razredov, v šole pa so se vrnili tudi dijaki zaključnih letnikov srednješolskega izobraževanja ter vsi dijaki, vključeni v nižje poklicno izobraževanje. Skladno z Odlokom o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih (UL RS), sprejetim februarja 2021, se morajo zaposleni v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja praviloma enkrat tedensko testirati na virus SARS-CoV-2 s hitrimi antigenskimi testi.

Februarja 2021 je ministrica, pristojna za izobraževanje sprejela Pravilnik o metodologiji financiranja zaščitne opreme in dezinfekcije prostorov izvajalcem storitev na področju vzgoje, izobraževanja in znanosti. Pravilnik določa metodologijo financiranja zaščitne opreme in dezinfekcije prostorov izvajalcem storitev na področju vzgoje, izobraževanja in znanosti iz sredstev državnega proračuna. Merila za financiranje so število zaposlenih in število otrok, učencev, dijakov ali študentov ob upoštevanju standardnih stroškov na zaposlenega in na udeleženca. Obdobje financiranja upravičenih stroškov zaščitne opreme traja od 1. marca 2021 do prenehanja izvajanja ukrepov obvezne uporabe osebne zaščitne opreme ter dezinfekcije prostorov zaradi preprečevanja širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2.

Februarja 2021 je Državni zbor sprejel Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic covid-19 (PKP8), na podlagi katerega so polnoletni dijaki, ki se v šolskem letu 2020/21 redno izobražujejo na javnoveljavnih izobraževalnih programih v Republiki Sloveniji in niso zaposleni, upravičeni do izplačila enkratnega solidarnostnega dodatka v višini 50 evrov.

25. januarja 2021 so se v osnovne šole v regijah, kjer je epidemiološka slika to omogočala, vrnili učenci od 1. do 3. razreda, v za učence ostalih razredov in učence od 1. do 9. razreda in dijake vseh srednješolskih programov v regijah s slabo epidemiološko sliko je izobraževanje še vedno potekalo na daljavo.

Januarja 2021 je ministrica sprejela Sklep o izvajanju intenzivnega tečaja slovenščine v šolskem letu 2020/21 za dijake, katerih materni jezik ni slovenski ali niso končali osnovnošolskega izobraževanja v Republiki Sloveniji, s katerim se omogoča izvedbo intenzivnega tečaja slovenščine do konca pouka v šolskem letu 2020/21 in ne nujno v prvem ocenjevalnem obdobju šolskega leta oziroma do konca januarja tekočega šolskega leta, kot je to sicer določeno. Sklep tudi določa, da se preizkus znanja slovenščine po opravljenem tečaju v času izvajanja pouka in vzgojno-izobraževalnega dela na daljavo ne opravlja.

2020

Posodobitev osnovnošolskega izobraževanja

S šolskim letom 2020/21:

• je začel veljati leta 2019 spremenjeni Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole, ki se nanaša na normativno ureditev povezano z vključevanjem učencev priseljencev. Učenci priseljenci so deležni dodatnih ur slovenščine po enotnih kriterijih, ki jih določajo nova pravila za učence tujce, ki se ob preselitvi v Republiko Slovenijo prvič vključijo v slovensko osnovno šolo. Šole, ki vključujejo večje število teh (več kot 9) učencev, lahko sistemizirajo delovno mesto strokovnega delavca.
• Začeli so se uporabljati tudi novi učni načrti za učenje slovenščine za učence priseljence ter posodobljen učni načrt za obvezni izbirni predmet retorika.
• Začeli so se uporabljati prenovljeni srednješolski programi, ki vključujejo novo sestavino programov t.i. druge oblike vzgojno-izobraževalnega dela, ki zajema, poleg izbirnih vsebin v gimnazijskih programih in interesnih delavnosti v poklicnih ter tehničnih in strokovnih programih, tudi obvezni vsebinski sklop aktivno državljanstvo.

Februarja 2020 je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje določil tri učne načrte za začetni pouk slovenščine za učence priseljence, ločeno za vsako od treh vzgojno-izobraževalnih obdobij. Uporabljati se bodo začeli s šolskim letom 2020/21.

Posodobitev gimnazijskega izobraževanja

Februarja 2020 sta Strokovni svet RS za splošno izobraževanje in Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje sprejela prenovljene srednješolske programe, ki vključujejo novo sestavino programov t.i. druge oblike vzgojno-izobraževalnega dela, ki zajema, poleg izbirnih vsebin v gimnazijskih in interesnih delavnosti v poklicnih ter tehničnih in strokovnih programih, tudi obvezni vsebinski sklop aktivno državljanstvo. Strokovni svet za splošno izobraževanje je februarja za ta sklop določil tudi učni načrt in kataloga znanj. Prenovljeni programi se bodo začeli izvajati s šolskim letom 2020/21.

Druge razvojne usmeritve

Konec decembra 2020 je Državni zbor RS sprejel Zakon o obravnavi otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami ter motnjami v vzgoji in izobraževanju. Le-ta na novo sistemsko ureja delovaje vzgojnih zavodov, ki bodo odslej delovali kot strokovni centri na štirih geografskih območjih in bodo sami ali v sodelovanju z drugimi strokovnimi centri nudili celostno pomoč otrokom in mladostnikom s čustvenimi in vedenjskimi težavami. Zakon ponuja več možnosti za fleksibilne oblike pomoči, zagotavlja potrebno sodelovanje posameznih resorjev in ne nazadnje vpeljuje mehanizme za boljšo zaščito pravic in varnost otrok oziroma mladostnikov in strokovnih delavcev. Glavni cilj zakona je vzpostaviti enotno sistemsko rešitev celostne obravnave otrok s čustvenimi in vedenjskimi motnjami v vzgojnih zavodih, ki so vpeti v delo različnih resorjev, in omogočiti oblikovanje strokovnih centrov, ki bodo lahko ponujali tudi preventivne dejavnosti otrokom v vrtcih in šolah; to bo prispevalo k čimprejšnji pomoči in s tem morebiti kasnejšim namestitvam.

Decembra 2020 je ministrica sprejela Pravilnik o standardih in normativih za financiranje in izvajanje javne službe v izobraževanju odraslih, ki je osnova za pripravo sklepov o financiranju javne službe v letu 2021. Ta vključuje svetovalno dejavnost na področju izobraževanja odraslih in program osnovne šole za odrasle.

Oktobra 2020 je bil sprejet Pravilnik o dopolnitvah Pravilnika o merilih in metodologiji za določanje obsega sredstev za materialne stroške v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, s katerim se zavodom, ki za izvajanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti nimajo ustreznih prostorov, po predhodni odobritvi ministrstva, pristojnega za izobraževanje, zagotovijo sredstva za najem dodatnih prostorov.

Avgusta 2020 so bile sprejete spremembe in dopolnitve Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, ki uresničujejo sporazum, ki je bil podpisan med Vlado RS in SVIZ decembra 2018. Z omenjenim sporazumom se je Vlada RS zavezala, da bo v sodelovanju s predstavniki SVIZ prenovila karierni razvoj strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanju. Pravilnik omogoča lažje napredovanje strokovnih delavcev v najvišji naziv.

Julija 2020 je ministrstvo, pristojno za izobraževanje, Vlado RS posredovalo predlog novega Zakona o obravnavi otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami v vzgoji in izobraževanju.

Ukrepi, povezani s COVID-19

Decembra 2020 je Državna komisija za splošno maturo ugotovila, da imajo kandidati na maturi 2021, zaradi izrednih razmer kot posledice epidemije Covid-19, slabše pogoje za pripravo na maturo zaradi zaprtja šol v šolskih letih 2019/20 in 2020/21, neizvedenega pouka in izvedbe pouka na daljavo in je zato decembra 2020 in zato sprejela prilagoditve:

• splošni bonus: za vse predmete splošne mature, za zunanje dele izpitov (pisni izpiti, izpitni nastopi), obseg bonusa je 10 % na neuspešno opravljeni del zunanjega dela izpita,
• pisni del pri učnih jezikih, matematiki ter pri modernih tujih jezikih,
• izpitni nastopi in pisni izpiti na področju glasbe in sodobnega plesa,
• ustni deli: za obvezne predmete in moderne tuje jezike kot izbirne predmete se za dijake poveča predvidljivost vsebin, učiteljem na šolah se omogoči zmanjšanje obsega vsebin,
• praktični deli delov izpitov, torej seminarskih nalog, laboratorijskih vaj in drugih praktičnih izpitov se izvaja po navodilih, ki so jih šole prejele oktobra (predložene možnosti iz mature 2020).

Decembra 2020 je ministrica, pristojna za izobraževanje, sprejela Sklep o nujnih kadrovskih ukrepih za nemoteno delovanje vzgojno-izobraževalnih zavodov, s katerim se zaradi nemotenega izvajanja vzgoje in izobraževanja na daljavo v:

• osnovni šoli poveča obseg sistemiziranega delovnega mesta računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti,
• v srednji šoli lahko dodatno zmanjša tedensko število ur pouka učitelju, ki opravlja naloge organizatorja informacijskih dejavnosti in ima ustrezna znana in kompetence.

Decembra 2020 je ministrica, pristojna za izobraževanje, sprejela

• Sklep o ukrepih za nemoteno opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela v osnovnih šolah v šolskem letu 2020/21in
• Sklep o organizaciji vzgojno-izobraževalnega dela in ocenjevanju znanja dijakov v srednjih šolah v šolskem letu 2020/21,

ki namesto dveh ocenjevalnih obdobij v šolskem letu določata za šolsko leto 2020/21 le eno ocenjevalno obdobje, ki je raztegnjeno skozi celotno šolsko leto. Sklepa tudi drugače urejata ocenjevanje znanja. V osnovni šoli se izvaja pred učenci oddelka ali učne skupine, v času izobraževanja na daljavo pa lahko tudi individualno. Poleg tega Sklep določa nižje minimalno število ocen, ki jih mora pridobiti učenec pri posameznem predmetu, kot to sicer določa veljavni pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja v osnovni šoli. Sklep določa, da morajo srednje šole uskladiti šolska pravila ocenjevanja znanja (načine in roke izpolnjevanja obveznosti, določene z učnim načrtom oziroma katalogom znanja ter načrtom ocenjevanja znanja, potrebno število ocen pri posameznem predmetu oziroma strokovnem modulu v posameznem ocenjevalnem obdobju), učitelji oziroma strokovni aktivi pa morajo načrte ocenjevanja znanja uskladiti in dijake seznanili z roki za ocenjevanje.

Novembra 2020 je Državni zbor sprejel Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19, na podlagi katerega so lokalne skupnosti za socialno ogrožene učence in dijake organizirale brezplačen topli obrok za dneve, ko poteka izobraževanje na daljavo. Na isti podlagi je ministrstvo, pristojno za izobraževanje, do konca decembra 2020 vzgojno-izobraževalnim zavodom do vključno srednješolske ravni zagotovilo še dodatnih več kot 8.600 računalnikov, za kar je namenila več kot 5,7 milijona evrov.

Oktobra 2020 je Vlada sprejela Odlok o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih (UL RS). Konec oktobra 2020 so se zaradi razmahnitve drugega vala epidemije šole zaprle - 19. oktobra 2020 so se začeli izobraževati na daljavo učenci od 6. do 9. razreda in vsi dijaki. Naslednji teden so bile skladno s šolskim koledarjem jesenske počitnice in so vsi učenci in dijaki ostali doma. Jesenske počitnice so bile za osnovnošolce podaljšane še za teden dni. Po počitnicah so šole nadaljevale z izvajanjem izobraževanja na daljavo za vse učence in dijake.

V šolskem letu 2020/21 se je vzgojno-izobraževalno delo v predšolski vzgoji, osnovnošolskem, glasbenem in srednješolskem izobraževanju začelo 1. septembra, torej v predpisanem časovnem okviru in poteka po modelu B. Ministrstvo je z ZRSŠ in NIJZ-jem izdalo publikacijo Vzgoja in izobraževanje v Republiki Sloveniji v razmerah, povezanih s covid-19, v kateri so predstavljeni štirje možni modeli poteka pouka in priporočila šolam, kako načrtovati in izvesti vzgojno-izobraževalno dejavnost, ki jih pri izvajanju vzgojno-izobraževalnega dela smiselno uporabijo tudi vrtci.

Modeli izobraževanja, po katerih bodo šole izvajale pouk oziroma vzgojno delo glede na epidemiološko sliko v državi:

• model A: vsi se izobražujejo v šoli
• model B: vsi se izobražujejo v šoli, a ob upoštevanju priporočil za preprečevanje okužb
• model C: del se jih izobražuje v šoli, del pa na daljavo,
• model D: vsi se izobražujejo na daljavo.

Konec avgusta so javni zavodi (npr. ZRSŠ, CPI) izvedli različna usposabljanja za podporo vzgojiteljem v vrtcih, učiteljem, ravnateljem in drugim strokovnim delavcem pri prizadevanjih za učinkovit pouk na daljavo (ZRSŠ, CPI).   Julija 2020 je Arnes začel izvajati program "Dodatna podporna IKT za izvajanje vzgojno-izobraževalnega procesa", katerega namen je zagotovitev IKT infrastrukture kot osnove za izobraževanje na daljavo. Cilj naložbe je povečanje zmogljivosti infrastrukture in izboljšanje storitev, zlasti spletnih učilnic, videokonferenčnih storitev ter nakup nabavil okoli 4.000 prenosnikov, ki jih bodo šole lahko uporabljale pri vsakdanjem delu, po potrebi pa jih lahko posodijo učencem oziroma dijakom, ki doma nimajo ustrezne opreme za učenje na daljavo. Program je sofinanciran iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj, njegova vrednost znaša 4 milijone evrov.

Julija 2020 so bili objavljeni rezultati raziskave »Izobraževanje na daljavo v času epidemije Covid-19 v Sloveniji«, ki jo je izvedel Zavod RS za šolstvo maja in junija 2020 – v osmem tednu izobraževanja na daljavo, s katero so analizirali različne prakse izobraževanja na daljavo v času epidemije v Sloveniji. Raziskovanje je zajemalo doživljanje poučevanja/učenja na daljavo, organizacijo in potek pouka, uporabo digitalne tehnologije, realizacijo učnih ciljev, didaktične strategije in metode poučevanja na daljavo, vrednotenje znanja, samooceno usposobljenosti za izvajanje izobraževanja na daljavo, prednosti in izzive ter sodelovanje z različnimi deležniki.

Z izboljšanjem epidemiološkega stanja so z 18. majem 2020 vrtci, osnovne in srednje šole začele izvajati vzgojno-izobraževalno dejavnost - v vrtcih za polovico otrok, v osnovnih šolah za učence od 1. do 3. razreda in v srednjih šolah za dijake zaključnih letnikov. 25. maja 2020 so v šolske klopi znova sedli učenci 9. razreda, 1. junija še učenci 4 in 5. razreda, 3. junija pa tudi učenci 6., 7. in 8. razreda. Vsi oddelki v osnovnih šolah so znova lahko delovali skupno kot pred epidemijo. 3. junija so bili vrtci in osnovne šole ponovno odprti za vse, večina srednješolcev z nekaj izjemami so šolanje nadaljevali na daljavo. Srednje šole so za vse šolajoče odprle vrata 24. junija, ko so dijaki v šole prišli po zaključna spričevala.

Nacionalno preverjanje znanja v osnovnih šolah se ni izvedlo, dijaki zaključnih letnikov srednješolskega izobraževanja so končali izobraževanje na način, določen s predpisi, tj. z zaključnimi izpiti, poklicno oziroma splošno maturo.

Aprila in maja 2020 je MIZŠ skupaj z Ministrstvom za zdravje, Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, Zavodom RS za šolstvo, Centrom RS za poklicno izobraževanje, Andragoškim centrom RS, predstavniki ravnateljskih združenj, predstavniki Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije in ostalimi deležniki usmerilo prizadevanja v izvajanje kakovostne vzgoje in izobraževanja, skrbi za ranljive skupine in v zagotavljanje pogojev za varno ponovno odprtje vrtcev in šol. Za ta namen so bili ukrepi vključeni v zakone o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije in omilitev ter odpravo njenih posledic, vzgojno-izobraževalni zavodi pa so prejeli okrožnice, navodila in priporočila za izvajanje vzgojno-izobraževalnega procesa, preverjanje in ocenjevanje ter zaključevanje šolskega leta.

Navodila in priporočila za vrtce, osnovne šole, osnovne šole s prilagojenim programom, zavode za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, srednje in višje šole, dijaške domove, glasbene šole, objavljena na spletni strani ZRSŠ. Informacije in strokovna priporočila za delo organizacij za izobraževanje odraslih na spletni strani ACS.

Sklepi, objavljeni na spletnih straneh MIZŠ o

• ukrepih za nemoteno opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela v osnovnih šolah v šolskem letu 2019/20 (.pdf)
• preklicu tajnosti preizkusov znanja za nacionalno preverjanje znanja v tiskani in elektronski obliki v šolskem letu 2019/20 (.pdf)
• določitvi rokov za uveljavljanje pravic in izvrševanje obveznosti na področju srednješolskega izobraževanja za šolsko leto 2019/20 (.pdf)

Julija 2020 je bil sprejet Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19, ki je med drugim dodatno uredil določbe Zakona o štipendiranju v zvezi vračanjem delodajalcev zneska sofinanciranja kadrovskih štipendij in obveznostjo štipendista glede zaposlitve.

Maja 2020 je bil sprejet Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19, ki je omogočal v času epidemije oprostitev plačila staršev za vrtec, ko otrok ni obiskoval vrtca, podaljšanje prijavno-vpisnih rokov v visokošolske zavode in upoštevanje izjemnih okoliščin tudi v postopku pridobivanja in ohranjanja pravice do štipendije.

Aprila 2020 je Državni zbor RS sprejel ter spremenil in dopolnil Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, ki je med drugim vzpostavil pravno podlago za izvajanje pouka na daljavo in možnost, da minister za izobraževanje s sklepom prilagodi šolski koledar (študijski za višješolsko izobraževanje), preverjanje in ocenjevanje znanja ter napredovanje, zaključevanje izobraževanja, roke za uveljavljanje pravic ter izvrševanje dolžnosti vseh subjektov na področju osnovnošolskega, srednješolskega in višješolskega izobraževanja. Zakon je tudi omogočil priznavanje praktičnega usposabljanja z delom, obveznih izbirnih vsebin oziroma interesnih dejavnosti v srednješolskem izobraževanju. Zakon je uredil tudi financiranje za izvajalce javnih služb kot tudi za zasebne vrtce, ki v času epidemije niso izvajali dejavnosti.

Od zaprtja šol v marcu do ponovne vrnitve vseh osnovnošolcev v šole je javna televizija TV Slovenija v podporo izobraževanju na daljavo vsak dan za osnovnošolce oddajala enourno oddajo v živo z naslovom »Izodrom« ki je združevala razvedrilne, zabavne in izobraževalne vsebine. Vanjo so se dnevno vključevali učitelji iz vse Slovenije. Nastalo je 49 oddaj in portal Izodrom z vsebinami, ki so uporabne učiteljem in učencem tudi pri izobraževanju na daljavo.

Od 16. marca 2020 dalje so na podlagi Odloka o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih so zaprti vsi vrtci, šole, večina zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, organizacije za izobraževanje odraslih, univerze in samostojni visokošolski zavodi, domovi za učence, dijaški in študentski domovi in glasbene šole. Dejavnost prenehajo opravljati tudi vsi varuhi predšolskih otrok na domu.

Ministrstvo za izobraževanje in Zavod RS za šolstvo (ZRSŠ) sta osnovnim in srednjim šolam posredovala priporočila za izvajanje izobraževanja na daljavo. Na ravni države je bila vzpostavljena koordinacijska skupina, ki usmerja in koordinira aktivnosti državnih institucij za podporo šolam pri tem. Enotna vstopna točka za podporo ravnateljem in učiteljem je na slovenskem izobraževalnem omrežju SIO. Zaradi epidemije koronavirusa SARS-CoV-2 so bili že podaljšani nekateri roki za vpis v višje šole in visokošolske programe, podaljšani roki za prijavo na razpise, odpoved strokovnih izpitov za strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju itd.

Večina šol je že prvi dan vpeljala izobraževanje na daljavo, pri tem jim strokovno in tehnično pomoč nudita ZRSŠ in ARNES. Ministrstvo, ZRSŠ in RTV Slovenija sodelujejo pri oblikovanju posebnega programa za učence do 5. razreda osnovne šole, kjer se prepletajo izobraževalne, informativne in razvedrilne vsebine, povezane z učnim načrtom.

Marca 2020 je Zavod RS za šolstvo (ZRSŠ) v sklopu enomesečne javne strokovne razprave objavil predlog posodobitve Koncepta prepoznavanja nadarjenih otrok, učencev in dijakov ter vzgojno-izobraževalnega dela z njimi. Dokument je pripravila ekspertna skupina za vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi na ZRSŠ, svoje kritične ocene in predloge so prispevali tudi člani fokusnih skupin. Predlog novega koncepta predstavlja posodobitev koncepta odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci (1999) in dijaki (2007) in je pripravljen na podlagi strokovnih izhodišč. Koncept po novem vključuje poleg prepoznavanja potencialov nadarjenih učencev in dijakov tudi otroke v vrtcu ter opredeljuje vlogo mentorjev, pedagoških koordinatorjev, šolske svetovalne službe in učiteljev; poudarja individualizacijo, diferenciacijo in personalizacijo v okviru rednega pouka ter pomen nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja.

Februarja 2020 je začel veljati novi Pravilnik o upravljanju učbeniških skladov. Učbeniški skladi so od leta 2017 ločeni del šolskih knjižnic in jih upravljajo šolski knjižničarji. Novi pravilnik širi nabor učnih gradiv, ki so v učbeniškem skladu, in povečuje avtonomijo šole pri zagotavljanju gradiv za učenje. Večjo pozornost tudi nameni izbiri učnih gradiv, ki jih kupijo starši. Srednje šole, ki so avtonomne pri odločitvi o vzpostavitvi učbeniškega sklada, dijakom zaračunavajo izposojevalnino, osnovnim šolam pa sredstva za obvezne učbeniške sklade zagotavlja država. Po novem so v metodologijo za določanje višine letnih sredstev vključeni tudi delovni zvezki za učence prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja (1.−3. razred), vendar lahko šola samostojno razporeja sredstva po razredih. Vključitev šolskih knjižnic v informacijski sistem COBISS na podlagi novele Zakona o knjižničarstvu (2015) in z njo povezane reforme šolskega knjižničarstva, bo omogočala informacijsko podporo za spremljanje izvajanja pravilnika z zagotavljanjem potrebnih podatkov.