Bilateralni sporazumi

Dvostransko sodelovanje med Slovenijo in drugimi evropskimi ter neevropskimi državami je določeno v dvostranskih sporazumih, programih in protokolih o sodelovanju v izobraževanju. Dvostranski sporazumi so sklenjeni s

• 6 državami EU: Bolgarija, Grčija, Italija, Madžarska, Poljska, Slovaška;
• 6 tretjimi državami, to so: Indija, Izrael, LR Kitajska, Mehika, Ruska federacija, Turčija ter ZDA.

Sporazumi omogočajo izmenjavo univerzitetnih učiteljev, študentov, znanstvenikov, strokovnjakov in umetnikov. Mogoče je tudi šolsko, športno in mladinsko povezovanje ter učenje jezikov sodelujočih držav. Splošne in finančne določbe teh sporazumov določajo različne vrste izvajanja in financiranja izmenjav, temeljijo pa na vzajemnosti.

Medvladni dvostranski programi in protokoli o sodelovanju v izobraževanju, kulturi in znanosti vsebujejo konkretne možnosti za izmenjave, pa tudi splošne in finančne določbe, ki določajo načine izvedbe in financiranja nekaterih oblik izmenjav na osnovi vzajemnosti. Slovenija ima s tujimi državami sklenjenih že več kot dvajset programov. Ti določajo npr. število podiplomskih štipendij, izmenjavo posameznikov, udeležbo na poletnih jezikovnih tečajih, neposredno sodelovanje šolskih in kulturnih ustanov, možnost udeležbe na mednarodnih prireditvah itd.

Ministrstvo, pristojno za izobraževanje, pa ima sklenjene še neposredne protokole na področju izobraževanja z Bosno in Herecegovino, Črno goro, Makedonijo in Srbijo. Osnovni namen je izenačitev državljanov teh držav z državljani Slovenije oziroma z državljani EU glede stroškov plačila študija (ne zaračunava se jim t.i. »šolnina za tujce«). Protokoli se sklepajo do zaključka tistega šolskega in študijskega leta, v katerem bo posamezna država postala polnopravna članica EU.

Ministrstvo je skrbnik področja večjezičnosti. Večjezičnost velja za temeljno načelo EU, je družbeno dejstvo in nuja vsakega posameznika. Slovenski vzgojno-izobraževalni sistem spodbuja razvoj raznojezičnosti posameznika ter večjezičnost vzgojno-izobraževalnega prostora. V preteklih letih se je zvrstilo veliko projektov na nacionalni ravni, v katere so bili vključeni tako vzgojno-izobraževalni kot javni zavodi ter univerze. Nekateri projekti so se zaključili, drugi se nadaljujejo, nekateri so se začeli na novo. Ker je aktivnosti res veliko, si njihov pregled oglejte na spletni strani MIZŠ.

Sodelovanje in vključevanje v programe in organizacije na širši mednarodni ravni

Za Slovenijo je značilno tudi večstransko mednarodno sodelovanje. Pridružila se je številnim medvladnim in nevladnim pobudam, pobratenju mest ter regionalnim omrežjem in združenjem. Regionalno sodelovanje se izvaja predvsem v okviru srednjeevropskega sodelovanja v izobraževanju (Central-European Cooperation in Education) med Slovenijo, Avstrijo, Madžarsko, Češko in Slovaško. Slovenija je članica Srednjeevropskega programa izmenjav študentov in profesorjev (CEEPUS), katerega cilj je povezovanje in razvoj srednjeevropskega univerzitetnega okolja.

Leta 1992 je Slovenija postala članica Unesco. Nacionalna komisija za Unesco dela na ministrstvu, pristojnem za izobraževanje. Dejavna je na vseh ravneh izobraževanja, od predšolske vzgoje do izobraževanja odraslih. Glavne vsebine so:

• zagotavljanje pravice in dostopa do izobraževanja,
• izboljšanje pismenosti,
• vključujoče izobraževanje,
• izobraževanje za mir in človekove pravice,
• kulturna in jezikovna raznolikost v izobraževanju,
• nove informacijske tehnologije,
• izobraževanje učiteljev,
• vzgoja za nenasilje,
• izobraževanje v kriznih situacijah in obnovi,
• zdravje v šoli in AIDS.

Šole sodelujejo v mreži Projekt pridruženih šol (Associated School Project – ASP). Mreža je kakovostna, slovenske šole so v njej zelo dejavne.

Slovenija je od leta 1993 tudi članica Sveta Evrope. Program dela v douniverzitetnem izobraževanju je usmerjen na naslednje teme:

• izobraževanje za demokratično državljanstvo,
• učenje in poučevanje novejše zgodovine,
• učenje in poučevanje jezikov,
• medkulturna in medreligijska vzgoja,
• manjšine in Romi,
• nasilje v šoli,
• vnašanje evropske dimenzije v izobraževanje,
• razvoj šolskih politik ter
• nadaljnje izobraževanje učiteljev.

Frankofonija je združenje francosko govorečih držav in ima 54 članic, 26 držav opazovalk (med katerimi je od leta 1999 tudi Slovenija) in 4 pridružene članice. Ministrstvo, pristojno za izobraževanje, s promoviranjem frankofonije in spodbujanjem učenja francoščine v slovenskem šolskem sistemu v združenju dejavno sodeluje.

Slovenija je leta 2010 postala tudi članica Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj - OECD, leto prej pa polnopravna članica Centra za raziskave in inovacije v izobraževanju. Sodeluje pri raziskavah in projektih OECD, kot so na primer PISA, INES, TALIS.

Slovenija mora v skladu z mednarodnimi zavezami in zahtevami EU zagotavljati sredstva za mednarodno razvojno in humanitarno pomoč državam v razvoju ter jih postopno povečevati. Na področju izobraževanja in usposabljanja jo izvaja v okviru dejavnosti Evropske fundacije za usposabljanje, ki skrbi za pomoč in sodelovanje držav članic EU s tretjimi državami. Izobraževalne dejavnosti so prednostno usmerjene na območje Jugovzhodne Evrope.