Zasebni vrtci
Zasebni vrtci morajo izpolnjevati predpisane pogoje glede programa, prostorov in izobrazbe osebja. To je predpogoj za vpis vrtca v razvid pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Obenem je to tudi predpogoj, da lahko vrtci začnejo ponujati opravljati svojo dejavnost.
Ustanovitelj zasebnega vrtca določi program vrtca. Ta je lahko enak kot program javnih vrtcev. Zasebni vrtci lahko oblikujejo tudi svoje lastne programe, vendar jih mora odobriti Strokovni svet RS za splošno izobraževanje. Na drugi strani lahko vrtci zagotavljajo mednarodno priznane programe vzgoje in izobraževanja, ki temeljijo na posebnih pedagoških načelih (Steiner, Decroly in Montessori). Takšni vrtci morajo biti mednarodno akreditirani kot izvajalci zadevnih programov. Akreditirani vzgojitelji lahko program predšolske vzgoje izvajajo tudi na domu.
Poleg tega zakonodaja, sprejeta v letu 2015, dovoljuje izvajanje mednarodnih programov, ki so akreditirani v drugi državi, če so vpisani v razvid pri slovenskem ministrstvu za izobraževanje.
Zasebni vrtci se lahko na lokalni ravni financirajo iz javnih sredstev. Občine javna sredstva dodelijo zasebnim vrtcem s koncesijo za izvajanje javne službe, ki izvajajo enake programe kot javni vrtci. Če ustrezajo predpisanim pogojem lahko javna sredstva prejmejo tudi zasebni vrtci brez koncesije. Pogoji se nanašajo na trajanje programa, število otrok, izobrazbo zaposlenih in dostop za vse otroke.
V šolskem letu 2018/2019 je predšolsko vzgojo izvajalo 116 zasebnih vrtcev. Velika večina otrok (94,4 %) je obiskovala javne vrtce (852 enot). (SURS, 2019)
Zasebne osnovne šole
Zasebne osnovne šole prejemajo 85 % javnih sredstev, ki jih država oziroma lokalna skupnost zagotavlja za izvajanje javnega programa (tista, ki je bila ustanovljena in akreditirana pred letom 1996, ko je bil sprejet Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, prejema 100 % sredstev). Zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja določa tudi izjemo: javna sredstva se ne dodelijo, če vpis v zasebno osnovno šolo ogroža obstoj edine javne osnovne šole na območju.
Zasebne osnovne šole lahko razvijajo svoje lastne programe, vendar morajo izpolnjevati cilje sistema vzgoje in izobraževanja ter omogočiti učencem doseganje izobraževalnih standardov, ki so najmanj enakovredni tistim v javnih osnovnih šolah. Skladnost programov presodi Strokovni svet RS za splošno izobraževanje.
Kurikulum mora vsebovati številne obvezne predmete. Ti vključujejo: slovenski in/ali italijanski ali madžarski jezik, matematiko, prvi tuji jezik, zgodovino, domovinsko in državljansko kulturo in etiko, šport, vsaj en naravoslovni in en družboslovni predmet ter en predmet s področja umetnosti.
Pogoji glede obveznih predmetov ne veljajo za zasebne osnovne šole, ki temeljijo na posebnih pedagoških načelih (Steiner, Montessori, ipd.). Poleg tega mora program tudi zagotavljati, da izobraževalni standardi omogočijo učencem zaključek osnovnošolskega izobraževanja.
Skupaj manj kot 1 % šoloobveznih otrok obiskuje zasebne osnovne šole. V šolskem letu 2018/2019 je osnovnošolsko izobraževanje izvajalo 6 zasebnih šol (449 javnih samostojnih oziroma matičnih osnovnih šol), ki jih je obiskovalo 1.613 učencev (javne pa 182.279 učencev).
Zasebne srednje šole
V Sloveniji ni registriranih zasebnih poklicnih ali tehniških srednjih šol, zato ta del velja samo za splošne srednješolske programe oz. gimnazije.
Zasebne gimnazije prejemajo 85 % javnih sredstev, ki jih država oziroma lokalna skupnost zagotavlja za izvajanje javnega programa (tiste, ki so bile ustanovljene in akreditirane pred letom 1996, ko je bil sprejet Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, prejemajo 100 % sredstev). Dodeljevanje sredstev temelji na enakih merilih, kot veljajo za javne šole.
Podobno kot pri osnovnih šolah, mora zasebne srednješolske programe potrditi Strokovni svet RS za splošno izobraževanje. Svet pregleda predlagani program in potrdi, da program ustreza standardom akreditiranih programov.
V šolskem letu 2018/2019 je bilo v zasebne gimnazije (6) vpisanih 1.684 (v javne gimnazijske programe pa 23.907) dijakov (SURS, 2019).
Zasebni višješolski in visokošolski zavodi
Pravne osebe ali zasebniki lahko ustanavljajo zasebne višje strokovne šole, in jih morajo vpisati v razvid višjih strokovnih šol pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Zasebne višje strokovne šole morajo zadoščati enakim pogojem kot javni zavodi, v smislu osebja, prostorov, opreme in prakse.
V nasprotju z javnimi višjimi strokovnimi šolami (kjer je študij večinoma redni in zanj ni potrebno plačilo šolnine) zasebne višje šole večinoma vpisujejo izredne študente, ki plačujejo šolnino.
Zasebnim višjim strokovnim šolam se lahko dodeli tudi koncesijo za izvajanje rednih programov in javna sredstva. Na primer, v študijskem letu 2016/2017 sta bila samo dva takšna programa (financirana iz javnih sredstev). V študijskem letu 2018/2019 je bilo v 20 zasebnih višjih strokovnih šol vpisanih 2.731 študentov (v javne in koncesionirane zasebne pa 7.325 študentov).
Zasebni visokošolski zavodi delujejo pod podobnimi pogoji kot zasebne višje strokovne šole. Podobno jih lahko ustanavljajo pravne osebe ali zasebniki in morajo biti vpisani v ustrezen razvid pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, tj. Razvid visokošolskih zavodov. Lahko so financirani iz javnih sredstev, če imajo koncesijo za svoje redne študijske programe.
V študijskem letu 2018/2019 je bilo v 48 zasebnih samostojnih visokošolskih zavodov vpisanih 9.266 študentov na vse tri stopnje študija (v javne pa 56.374 študentov).
Zasebne organizacije za izobraževanje odraslih
Javno subvencionirane organizacije za izobraževanje odraslih morajo biti registrirane v Razvidu programov za izobraževanje odraslih pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Poleg tega morajo izpolnjevati formalne zahteve glede osebja, prostorov in opreme. Od novembra 2019 register vsebuje 216 izvajalcev, od katerih je manj kot polovica zasebnih zavodov.